Zadnji na volišču ni ugasnil luči
2026-03-30 - 06:03
Piše: Jože Biščak Lagal bi, če bi rekel, da nisem razočaran. Sem. Zelo. Po drugi strani je rezultat parlamentarnih volitev razumljiv in pričakovan. Če so volivci leta 2022 izvolili človeka, ki je javno obljubil povečanje davkov, da ne bodo ljudje denarja zapravljali za neumnosti, so letos z neverjetnim številom glasov Gibanju Svoboda, ki je za las prehitelo SDS (ko to pišem, še niso znani rezultati glasovanja po pošti in iz diplomatsko-konzularnih predstavništev), pokazali, da jim je malo mar za koruptivne posle dosedanje koalicije. Prisluhi, ki so razkrili mafijsko delovanje levice, so za skoraj polovico volilnega telesa očitno nekaj, kar ni »nič novega«, nekaj, kar gre vštric s politiko in se levim akterjem oprosti. Kar je šokantno spoznanje. Zdaj je povsem jasno, da so levičarji dvigovali davke zato, da so denar neto davkoplačevalcev lahko preusmerjali v svoj žep in žepe svojih prijateljev. Tukaj ne gre le za posamezne primere in kriminalne odklone, ampak za koruptiven sistem, ki so ga vzpostavili in ga obvladujejo. Svoje je odigral tudi medijski mainstream, ki se je zgražal nad tistimi, ki so korupcijo oblastnikov posneli in objavili, ne nad politiki in vplivneži, ki so se v prisluhe ujeli. Ja, na tej stopnji smo, še daleč stran od zrele demokracije, v kateri zaradi tovrstnih posnetkov padajo glave vpletenih in vlade. Pri aferi Ibiza, kjer se je v posnetek ujel avstrijski podkancler Heinz-Christian Strache (v zameno za pomoč je stranki ponujal poslovne pogodbe z državo), medijev niso zanimali ljudje, ki so skrivaj snemali, ampak vsebina. Skrb vzbujajoče je, da imajo škarje in platno za sestavo nove vlade spet v rokah levičarji, ki so rekordno zadolžili državo, ki so tako napihnili proračun, da ga gospodarstvo kmalu ne bo moglo več polniti. Številni podjetniki (predvsem mali in srednji) opozarjajo, da ob tako zapravljivi vladi, ki vse bolj stiska davčni primež, lahko zdržijo leto, največ dve, potem pa bodo poslovanje bodisi preselili v tujino bodisi bodo podjetje zaprli. In potem ne bo več koga, ki bi polnil državno malho. Tega bi se morali zavedati predvsem upokojenci. Oni so tisti, ki so dali Golobu največ glasov, kar pomeni, da so Gibanje Svoboda na volitvah na prvo mesto postavili starejši. Kaj se bo zgodilo, ko podjetniki ne bodo zmogli več plačevati davkov, ni treba posebej razlagati – zmanjkalo bo denarja za pokojnine. Po svoje je to razumljivo, saj je ta (»baby boom«) generacija večino svojega življenja preživela v socializmu. Še danes je prepričana, da je bil tisti sistem najboljši na svetu, saj so komunisti poskrbeli za vse (potem ko so najprej poskrbeli zase). V resnici je večina živela življenje Del Boya in Rodneyja iz družine Trotter v angleški nanizanki Samo bedaki in konji – preživetje s socialno podporo, dvigovanje standarda s preprodajo in »švercom« ter 50 kvadratnih metrov veliko socialno stanovanje v ogromnem bloku. Del Boy in Rodney nista spadala v srednji razred, nista bila niti delavski razred, ampak sta bila socialni primer. Kako dober je (bil) socializem, je levica dolgo prepričevala tudi mlade in bila v indoktrinaciji uspešna. Tako je bilo do letošnjih volitev, saj je demografska slika tistih, ki so volili, razkrila, da so mladi največ volili desne stranke (deloma zaradi konservativnih vrednot, ki na Zahodu prihajajo »v modo«, deloma zaradi prostotržne ekonomije, ki se jim zdi bolj logična kot centralnoplanska). Zaradi tega so nekateri ulični paraziti že dvignili glas in opozorili, da bo treba mlade spet utiriti na pravo pot – k levici. Ta obrat k desnici (tudi ljudje v najboljših delovnih letih so večinsko glasovali za desnico) je dobra popotnica, če levičarji Slovenije ne bodo prej potopili. Zato upam, da leve koalicije ne bo mogoče sestaviti in da se kmalu spet vidimo na voliščih. To bi bilo najbolje za Slovenijo.