Vstop v Golobovo koalicijo bi bil politični samomor, navedbe iz prisluhov so enostavno prehude

2026-03-28 - 10:04

Piše: Mitja Iršič (Nova24TV.si) Na tej povezavi lahko najdete skupni zbornik vseh famoznih prisluhov, ki vključujejo tako tiste, posnete na videu, kot zvočne posnetke Vesne Vuković z raznimi akterji, za katere se šušlja, da so bili posneti za namene notranjestankarskega nadzora kar s strani člana Gibanja Svoboda. Seja Sveta za nacionalno varnost, ki jo je sklical Robert Golob, je bila namenjena temu, da se trenutna oblast, ki stremi po sestavi nove koalicije, povsem izolira od vsebine posnetkov, namesto tega pa pozornost javnosti (in drugih političnih strank) koncentrira okrog vprašanja, kdo je prisluhe posnel. Zdaj je že jasno, da jim to ni uspelo. Navedbe iz prisluhov so enostavno prehude. Prisluhi so testament nekega časa in štiriletne destruktivne vladavine vlade Roberta Goloba. Poslušali smo grozljive stvari. Objavljena dela so jasen opis tega kako deluje vzporedni mehanizem slovenske globoke države. Kot vemo, sta največ prahu dvignili nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan in odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ki v pogovorih opisujeta vplivne mreže, v središču katerih so ljubljanski župan Zoran Janković, nekdanji predsednik Milan Kučan, premier Robert Golob in njegova partnerka Tina Gaber. Kaj pravijo prisluji in zakaj na njih potencialni koalicijski partnerji ne smejo pozabiti?Spomnimo, Švarc Pipanova je v prisluhih povedala, da je – kljub hudim obtožbam o zlorabi pri nakupu stavbe na Litijski 51 – tudi po svojem odstopu praktično ohranila neomejen dostop do ključnih odločevalcev znotraj izvršilne veje oblasti, s čimer se je lobistki tudi hvalila. Lobistki je razlagala s kom in kako se mora pogovarjati, da bo dosegla svoje cilje. Ob tem se hvali s svojimi poznanstvi znotraj izvršilne veje oblasti in pravi, da to pove vsem svojim “klientom”. Pojasni tudi, da že iz otroštva prijateljuje z Maksom Helblom, predsednikom uprave GEN-I, in da je Robert Golob iz podjetja GEN-I v vlado pripeljal svoje ljudi, med drugim Barbaro Kolenko Helbl, generalno sekretarko vlade. Najbolj šokantni del posnetka, pa je bil tisti, kjer Švarc Pipanova lobistki razloži, da Robert Golob prek obvodov še vedno obvladuje GEN-I, energetsko podjetje, iz katerega je tudi prišel. Ko se je pogovarjala z vodstvom podjetja, naj bi ji razložili, naj se glede odločitev pogovarja kar z “Robertom”, saj se nobena odločitev ne sprejema mimo njega. Direktor naj bi imel le “formalni” položaj, podjetje pa naj bi naredilo to, kar jim bo on rekel – vendar naj se o tem ne bi govorilo na glas. Gre za jasen opis kaznivega dejanja. To opravičuje z besedami, da je Slovenija majhna država in da so vsi “ena velika družina”. Po njenih besedah vsi v menedžmentu vedo, da potrebujejo zeleno luč s strani Roberta Goloba, preden sprejmejo kakršno koli pomembno odločitev. Lobistka je ob tem zatrdila, da ni vedela, da predsednik vlade še vedno vodi državno podjetje, ter Švarc Pipanovo vprašala, ali bi bilo morda bolje, če bi Golob izgubil volitve in bi se vrnil v GEN-I, kjer je bil prej direktor. Švarc Pipanova je odgovorila, da v vsakem primeru še vedno vodi podjetje in da ga trenutno tako ali tako vodijo “njeni prijatelji”.ž Lobistko je skrbelo, da bi Golob v primeru poraza na volitvah izgubil tudi ves svoj vpliv. Švarc Pipanova jo je pomirila, da vpliv iz ozadja ostaja. Po njenih besedah bo Golob želel nazaj v GEN-I, če pa ostane na oblasti, imajo lobisti “direktno pot”: lahko pokličejo po telefonu, on pa da zeleno luč za projekte ter jih usmeri, s kom se morajo in s kom se ne smejo pogovarjati. Če bi bili torej lobisti resnični, bi se danes Golobove vlade veselili, saj bi imeli rezervirano “direktno pot” do Gen-I in njegove tajnunske privatizacije. Janković, Golob in bivša ministrica Dominika Švarc Pipan Na desni (v rdečem krogu) je Julka Žibert, borčevska funkcionarka in Jankovićeva mestna svetnica. (Foto: zajem zaslona) Prav tako šokantna je bila njena izpoved, da ima Janković dovolj vpliva na Roberta Goloba, da lahko vpliva na njegove odločitve, oba pa naj bi imela skupne poslovne in politične interese. Jankovića označi za “enablerja” oziroma omogočevalca z mehko močjo. Hkrati prizna, da ima “velik vpliv – resnično velik. Močan je v vseh pogledih: politično, ekonomsko, poslovno. Imun na vse – vse, kar sprožijo proti njemu, pade na sodišču.” Celo sama namigne, da bi lahko šlo pri nekaterih primerih tudi za pristranskost sodišč, saj bi po njenem mnenju nekateri postopki morali iti naprej, pa niso. Pozor! Gre za bivšo Golobovo ministrico za pravosodje, ki ne zaupa slovenskemu pravosodju! Še ena najava kaznivega dejanja: priznala, da obstajajo povezave med upravno enoto (ki spada pod ministrstvo) in Mestno občino Ljubljana glede izdaje dovoljenj – konkretno v primeru spornega Kanala C0. Po njenih besedah na upravni enoti niso želeli izdati dovoljenja zato, ker “oni niso imeli nič od tega”. Tudi drugi prisluhi (Dejan Paravan, Jože Oberstar, Rok Hodej, Tomislav Vukmanovič, Vesna Vuković) jasno in konsistentno razkrivajo ustroj slovenske globoke države: vse niti države imata v rokah Milan Kučan in Zoran Janković, ministri pa – če je verjeti prisluhom na profilu Maske Padajo, ki so bili objavljeni vzporedno s famoznimi video postnetki, tu pa tam pokasirajo kak “milijonček ali dva” iz naslova javnih projektov (slišali smo o Alenki Bratušek, za katero Vukovičeva ve na kak način izčrpava denar iz državnega podjetja 2TDK in domnevne besede ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki naj bi govoril o “15 tisoč meni, milijonček tebi” o nekem neznanem javnem poslu. Prisluhi so torej tako obremenjujoči, da bo za potencialne koalicijske partnerje Svobode skoraj nemogoče, da se o njih ne bi razpravljalo. Levica kot vzporedni mehanizem globoke države Če prisluhe poskušamo razložiti preprosto: ministrica za pravosodje, ki je vodila resor, katerega osnovni namen je upravljanje sistema, ki skrbi za temeljne postulate pravne države, je na štiri oči priznala, da je ljubljanski župan “nedotakljiv” in da se je tudi sama spraševala o objektivnosti sodišč. Odvetnica, ki je sodelovala z vladnimi strankami, govori o korupcijskih povezavah med Mestno občino Ljubljana in Upravno Enoto, kot izpostavo MJU. Nekdanji nadzornik državnega DARS prizna, da se je državno družbo izčrpavalo in z njimi podkupovalo politike, da so lepo pisali o vladi in njenih predstavnikih. Predsednik vlade Robert Golob in nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan (Foto: BOBO) Najpomembnejše sporočilo besed iz prisluhov pa je tole: če Golob ostane na oblasti, imajo tuji lobisti “direktno pot” do predsednika vlade, zlasti pri projektih, povezanih z GEN-I, ki ga vodijo “prijatelji” nekdanje ministrice. Če so navedbe iz prisluhov resnične, kažejo na sliko političnega sistema, v katerem del oblasti deluje kot zaprta mreža osebnih povezav in interesov – skoraj kot velika družina, kjer je država razumljena kot “njihova stvar” oziroma “cosa nostra”. Je to res sistem v katerega bi se vpletale desne stranke, ki s tem nimajo nič? Seja SNAV, kot poskus preusmerjanja pozornosti Včeraj je v vladnih prostorih potekala seja Sveta za nacionalno varnost (SNAV). Ključne teme pa so namesto domnevne mafijske korupcije znotraj vladajoče stranke, bile krizne razmere v svetu, energetska varnost in ključno – tuji vplivi na volitve v Sloveniji. Vsebina prisluhov pa je bila tabu tema, tudi ko je desna opozicija to temo izpostavila. Predsednik vlade je na sejo povabil predsednico Republike Slovenije dr. Natašo Pirc Musar in predsednike političnih strank, ki so bile izvoljene v državni zbor. Vabljeni so torej predsednik SDS Janez Janša, predsednik liste NSi, SLS, Fokus Jernej Vrtovec, predsednik SD Matjaž Han, predsednik stranke Demokrati dr. Anže Logar, koordinator Levice Luka Mesec in predsednik stranke Resnica Zoran Stevanović. Janez Janša odgovarja na vprašanja novinarjev po seji SNAV, foto: STA Seveda zopet ni bilo nobenega dokaza o zunanjem vmešavanju v notranje zadeve, kaj šele o tem, da bi SDS naročala prisluhe. Predstavniki vlade in SOVE pa so bili v zadregi, ko jih je prvak opozicije Janša vprašal, zakaj naj bi bilo vmešavanje v notranje zadeve države to, da je nekdo razkril RESNIČNO korupcijo. Jasno je, da je bila seja SNAV manever, s katerim bi se nehalo pogovarjati o vsebini prisluhov, čeprav v ospredju prav tako ni bila več t. i. “veleizdaja”, ki so jo vladni politiki pripisovali stranki SDS, ampak le še esoterični pogovori o tem, da se je “nek” tuj akter vmešal v slovenske volitve, zdaj pa bi radi (predvsem Gibanje Svoboda in njeni mediji) očitno na to na hitro pozabili in se začeli pogovarjati le še o sestavljanju koalicije. Foto: STA Tako Anžetu Logarju kot Zoranu Stevanoviču mora biti jasno, da je v tem trenutku vstop v Golobovo koalicijo politični samomor – nekaj, kar jima je svetoval celo človek z izkušnjami iz prav te panoge: Gregor Virant. Kdorkoli bo vstopil v Golobovo koalicijo, si bo s tem namreč oprtal težak nahrbtnik Golobovih domnevnih grehov, o katerih se nihče od vladajočih ne želi pogovarjati, predstavniki levičarskih političnih analitikov pa trdijo, da “nismo izvedeli nič novega”. Nezakonito vodenje Gen-i iz sence? Jankovičevo “10-procentov” vodenje vlade iz sence? Kaznive povezave med MJU in MOL? Alenkinih 2,5 milijona iz 2TDK, o katerih govori Vukovićeva? Izčrpavanje DARS? Politično posilstvo policije? Menjave “janšistov” na RTV Slovenija, o katerih je v Evropskem parlamentu razpravljal celo predsednik največje evropske stranke? Ne glede na to ali je vse res ali ne, smo prisluhe slišali vsi – vsebinskih odgovorov nanje pa še nismo dobili. Zato si bosta vse to na svoja pleča naložila tako Logar kot Stevanović v primeru, da vstopita v Golobovo novo “pisano” koalicijo. Golob bi ju rad uporabil predvsem za legitimacijo pred sredinskimi volivci, ki so že siti skrajnega levičarstva, hkrati pa siti sumljivih poslov, ki to vlado spremljajo že od njenega nastanka. Tudi če bi se Golob umaknil nazaj v varni pristan državnih podjetij, to ne bi spremenilo prav nič. Ogrodje stranke Gibanje Svoboda je v resnici še vedno Pozitivna Slovenija, oz. Zoran Jankovič, ki se redno pojavlja tudi na zborih stranke kot nekakšen nadšef. Edina koalicija, ki je možna po tem, ko smo slišali prisluhe, je taka, kjer Gibanja Svoboda ne bo zraven (npr. SDS, NSI, Demokrati in SD, čeprav vemo, da komunistični spomeniki socialnih demokratov v človeški podobi take razvojne koalicije nikoli ne bodo dovolili). Logar in Stevanović sta pred težko odločitvijo: mediji bi sicer pomagali pri tem, da se na prisluhe pozabi, a vsemogočni v času spletnih vplivnežev, podcastov in socialnih omrežij pač niso več. Vprašanje je torej povsem jasno: sta Logar in Stevanovič muhi enodnevnici, ki bosta šli po poti Cerarja, Šarca, Golobiča in Viranta ali pa si želita daljše politične kariere? Ta bi bila z Golobovim nahrbtnikom praktično nemogoča.