Vrhovno sodišče odločilo glede referenduma o evtanaziji!
2026-03-24 - 10:34
Piše: C. R. Vrhovno sodišče je sprejelo odločitev v sporu, v katerem so tožniki uveljavljali nepravilnosti v času referendumske kampanje. Odločilo je, da kljub nekaterim ravnanjem, ki predstavljajo nedovoljeno izvajanje referendumske kampanje, tožniki niso dokazali, da bi prav ugotovljene kršitve vplivale na voljo volivcev oziroma da bi bil izid brez teh nepravilnosti drugačen, zato je tožbo zavrnilo. Ob tem je izpostavilo, da odločitev ne pomeni vrednostne opredelitve do vsebine zakona ali do stališč posameznih strani, temveč izključno presojo postopkovne poštenosti referendumske kampanje in vpliva ugotovljenih nepravilnosti na referendumski izid. Vrhovno sodišče je trditve strank presojalo v okviru pristojnosti, določenih z Zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi, po katerem lahko ugodi tožbi, če ugotovljene nepravilnosti vplivajo ali bi lahko vplivale na izid referenduma, oziroma če po svoji naravi bistveno prizadenejo poštenost postopka. Ker je referendumski spor namenjen varstvu javnega interesa, to je poštenosti referendumskega postopka, verodostojnosti izida ter zaupanja javnosti, Vrhovno sodišče ni presojalo vsebine Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o katerem se je odločalo na referendumu, niti ni vrednotilo stališč posameznih udeležencev, temveč je ugotavljalo zgolj obstoj pravno odločilnih nepravilnosti in njihov morebitni vpliv na izid glasovanja. Ob tem je poudarilo, da lažno ali zavajajoče prikazovanje dejstev v okviru referendumske kampanje samo po sebi ne predstavlja pravno upoštevne kršitve, ki bi lahko privedla do razveljavitve referenduma. Referendumska kampanja je po svoji naravi enostranska in vključuje tudi vrednostne sodbe, napovedi ter svetovnonazorske opredelitve. Presoja resničnosti izjav zato ne spada v okvir referendumskega spora, razen v primeru ravnanja države, pri katerem veljajo strožji standardi. V nadaljevanju je Vrhovno sodišče obravnavalo ravnanja različnih udeležencev kampanje. Pri zdravniških organizacijah je kot kršitev prepoznalo izvajanje referendumske propagande brez ustrezne prijave kampanje ter izvajanje takšne propagande v prostorih javnih zdravstvenih zavodov. Med drugim je ugotovilo nepravilnosti pri izobešanju letakov v zdravstvenih ustanovah in širjenju drugih propagandnih vsebin pri spodbujanju glasovanja proti zakonu. Takšna ravnanja po presoji Vrhovnega sodišča presegajo okvir dopustnega izražanja stališč in predstavljajo nedovoljeno referendumsko kampanjo, ki bi lahko vplivala na oblikovanje volje volivcev. Pri verskih organizacijah je Vrhovno sodišče jasno ločilo med verskim izražanjem in referendumsko propagando. Verski obredi, molitve in druga verska sporočila, tudi če so vsebinsko povezana z referendumskim vprašanjem, spadajo v okvir ustavno varovane verske svobode in ne predstavljajo kršitev. Kot kršitev pa je prepoznalo ravnanja, ki so presegla verski okvir in pomenila neposredno pozivanje h glasovanju “PROTI”, zlasti širjenje propagandnih gradiv, organiziranje prevozov na volišča in druge aktivnosti, usmerjene h glasovanju proti zakonu, pri čemer udeleženci niso bili prijavljeni kot organizatorji kampanje. Takšna ravnanja po presoji Vrhovnega sodišča predstavljajo nedovoljeno izvajanje referendumske kampanje. Kljub ugotovljenim nepravilnostim pa je Vrhovno sodišče presodilo, da tožniki niso dokazali, da bi te nepravilnosti vplivale ali bi lahko vplivale na končni izid referenduma. Vrhovno sodišče je pri tem upoštevalo, da je bila referendumska kampanja pluralna in da je sodelovalo večje število prijavljenih organizatorjev, ki so prav tako zastopali stališče proti zakonu. Predložene analize in druge navedbe niso izkazale vzročne povezave med ugotovljenimi kršitvami in rezultatom glasovanja, razlika v glasovih pa je bila izrazita. Ker tožniki niso dokazali, da bi prav ugotovljene kršitve vplivale na voljo volivcev oziroma da bi bil izid brez teh nepravilnosti drugačen, je Vrhovno sodišče tožbo zavrnilo. Povedano drugače: zagovorniki evtanazije, ki jih je v tem sodnem sporu zastopal Bogdan Biščak, niso uspeli doseči razveljavitve referenduma. Sodba Uv 1/2025-20