V novi Demokraciji preberite: Še štiri leta Goloba? Ali zgolj nekaj mesecev?

2026-03-26 - 06:03

Piše: Gašper Blažič So bile zadnje volitve presenečenje ali celo razočaranje? Očitno se je na nek način ponovilo leto 2008, saj SDS za en poslanski sedež zaostaja za vodilno Svobodo. A to je še vedno veliko manj kot leta 2022, ko je imela Svoboda kar 41 sedežev, če ne upoštevamo kasnejših izstopov. V štirih letih je Svoboda tako izgubila kar 12 poslanskih sedežev, kar pomeni, da ima dosedanja koalicija sedaj 40 sedežev in ne bo mogla več sama vladati. Lahko jo rešijo edino še Demokrati, ki imajo šest poslanskih mandatov, a v parlamentu ne bo predsednika Anžeta Logarja niti Eve Irgl. Prav tako ni mogoče najti med poslanci, vsaj zaenkrat (dokler ne bodo prešteti prav vsi glasovi), nobenega od prestopnikov. Od parlamenta se tako poslavljajo (med drugim) Tine Novak, Dejan Kaloh, Mojca Šetinc Pašek, Miha Kordiš in Matej Tašner Vatovec. Skoraj bi se to zgodilo tudi Robertu Golobu, ki je trepetal za poslansko funkcijo – če bi ostal brez nje, bi mu to brez dvoma zmanjšalo osebno politično vrednost. Prav tako v novem sklicu DZ ne bo niti Tanje Fajon niti Jonasa Žnidaršiča. Se pa v poslanske klopi vračajo ministri Andreja Katič in Matjaž Han (SD), Asta Vrečko in Luka Mesec, a brez Simona Maljevca (Levica), ter številni ministri iz vrst Svobode. Tudi Alenka Bratušek, ki je z odprto, a nedokončano drugo cevjo karavanškega predora kandidirala na Jesenicah. Se je ponovilo leto 2008? Vendar najprej spomnimo na leto 2008. Na teh volitvah je SDS minimalno zaostala za vodilno SD. Razmerje je bilo enako kot sedaj med SDS in Svobodo: 28 vs. 29 sedežev. Obstaja pa pomembna razlika: takrat je SDS kot vodilna stranka branila svoj položaj, NSi pa je na tistih volitvah izpadla iz parlamenta. V zraku je že »dišalo« po aferi Patria zaradi predvajanja filma finske YLE »Resnica o Patrii«, v katerem je bila izrečena absurdna obtožba na račun Janeza Janše. No, tokrat so mu podtaknili obtožbo o sodelovanju z izraelsko agencijo Black Cube, ki naj bi nastavila prisluhe. Toda v resnici ti prisluhi na volitve niso tako vplivali kot velika zavzetost zlasti starejše generacije, ki je, ne glede na izid referenduma o evtanaziji, očitno v veliki večini podprla Svobodo. Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije! Tednik Demokracija – pravica vedeti več!