Tranzicijska levica na volitvah še nikoli ni zmagala pošteno – zdaj ponovno skuša zlorabiti Sovo, da bi preprečila svoj poraz na volitvah!

2026-03-18 - 10:25

Piše: Gašper Blažič Po ponedeljkovem fiasku »nevladnega trojčka« na tiskovni konferenci ter isti večer zadirčnega in agresivnega nastopa Roberta Goloba na soočenju z Janezom Janšo je postalo jasno, da bo skušala tranzicijska levica obdržati oblast na prevarantski način. Na vsak način hočejo javnosti vsiliti svojo lažno narativo, da je prisluhe »naročil« Janša in za to kakor najel izraelske obveščevalce. No, Robert Golob je že takoj zatem napovedal tudi sklic sekretariata (!!!) Sveta za nacionalno varnost. Pazite, ne govorimo o polni sestavi Sveta za nacionalno varnost, v katerem morajo biti po zakonu tudi predstavniki opozicije (tudi Janez Janša), ampak samo o sekretariatu, v katerem predstavnikov opozicije ni. Kar se ne dogaja prvič v času tega mandata. No, Svet za nacionalno varnost pa naj bi se v polni sestavi sestal – šele po volitvah. Vse jasno. Nazadnje se je takšna tehnologija oblasti pojavila ob »kibernetskem napadu« na vladne in Golobove komunikacijske kanale. Sklicali samo sejo sekretariata – znani triki tranzicijskih plenilcev Sekretariat SNAV se tako danes seznanja s poročilom Sove o domnevnem bratenju Janše z Izraelci, natančneje obveščevalno službo Black Cube (kar se sliši kot ime nekakšne prostozidarske lože). V ponedeljek Sova po obisku članov parlamentarne komisije za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami ni mogla potrditi resničnosti navedb Igorja Mekine, Filipa Dobraniča in Nike Kovač s ponedeljkove tiskovne konference. To je javnosti sporočil predsednik KNOVS Janez Žakelj, zaradi česar je sprožil pravi vihar v koaliciji. Člana Knovsa Teodor Uranič (Svoboda) in Nataša Sukič (Levica) sta navedbe predsednika Knovsa Janeza Žaklja v zvezi z ugotovitvami Sove v primeru Black Cube označila za zavajanje. Češ, resnica je obratna. Podrobnosti nista razkrila, po neuradnih informacijah medijev pa naj bi Sova potrdila prisotnost predstavnikov Black Cube v Sloveniji, ne pa tudi srečanja z Janezom Janšo. Slednjemu pa naj bi podtaknili poznanstvo z Gioro Eilandom, ki je bil kot vodja izraelskega sveta za nacionalno varnost glavni arhitekt in koordinator načrta za umik iz Gaze (2005), za katerega je Golob na soočenju lažno trdil, da je arhitekt genocida v Gazi. Resnica pa je ravno obratna, saj je omenjeni Eiland vodil projekt umika izraelskih sil iz Gaze, kar se je kasneje izkazalo za napako, saj je Hamas v Gazi uvedel popolno diktaturo in nasilje. Bodo zlomili Kadivnika? Toda »veliki pok«, ki naj bi se zgodil v ponedeljek, je bil dejansko koordiniran iz vladnih pisarn, zato je bilo tudi poskrbljeno, da so na tiskovni konferenco »nevladnega trojčka« prišli vsi glavni mediji, igro pa jim je v veliki meri pokvaril Peter Merše iz portala Zanima.me z »neprimernimi« novinarskimi vprašanji, zaradi katerih je Niki Kovač pri odgovoru »ušlo« in ga je v maniri nevzgojene najstnice nagovorila »ej, model«. A v ozadju gre za to, da je Golob zaradi objavljanja prisluhov čisto iz sebe (to se je pokazalo isti večer na soočenju z Janšo, ko je Golob dobesedno besnel še v precej večji meri kot denimo tedanji predsednik LDS in vlade Anton Rop jeseni 2004 tik pred volitvami). Kot poroča Požareport, naj bi celo na veliko lobiral za preprečitev nadaljnjega objavljanja posnetkov, toda do sobote naj bi jih po napovedih objavili vsaj še deset. Nič čudnega, da so pritiski na policijo in Sovo v tem tednu naravnost gromozanski, Jožko Kadivnik pa verjetno celo na robu živčnega zloma. Po vsej verjetnosti pa tudi Damir Črnčec, sicer nekdanji direktor Sove in zagotovo eden ključnih Golobovih asov iz rokava. Kot smo že poročali, ima Golob tu še eno težavo: ker se Slovenija ni pridružila tožbi Južne Afrike proti Izraelu (kar so nekatere evropske države, kjer vladajo levičarji, storile), je vedno več ugibanj, kakšni zunanji pritiski so temu botrovali. In če Goloba Izraelci s tem morda »držijo za prašnike«, kot pravijo zlobni jeziki. Obestar razkril mafijsko delovanje v DARS-u Vendar tako Goloba kot vso koalicijo in vse botre globoke države predvsem skrbi, kaj bodo še razkrili posnetki, ki prihajajo. Najbolj svež je primer Jožeta Oberstarja, ki je razkril marsikaj: od prostozidarskih »mentorjev« Anžeta Logarja (kar bi predstavljalo jeziček na tehtnici v zadevi Virantovanje 2.0) pa vse do medijske korupcije, kar je opozoril tudi Sašo Dolenc. Konkretno gre za primer DARS, ki ga vodi Golobov tesni sodelavec in prijatelj Andrej Ribič, očitno je ta družba v državni lasti z denarjem davkoplačevalcev kupovala medijski mir. »Oberstar opozori, da DARS sredstev ne usmerja le v kupovanje medijskega miru, temveč financira tudi določene nevladne organizacije, ki podpirajo vladajočo politiko. Ob tem doda, da so sredstva na DARS-u za tovrstne namene celo “zelo omejena” v primerjavi z drugimi državnimi sistemi, kar nakazuje na veliko širši, sistemski problem obvladovanja državnega denarja,« je opozoril Dolenc. Piše tudi: »Opisan je konkreten mehanizem, pri katerem se novinarju izplača na primer 8.000 evrov za objavo treh ali štirih na videz povsem običajnih člankov o DARS-u, kot so poročila o obnovah ali varnosti na avtocestah. Dejanska vrednost teh objav ni sorazmerna z visokim plačilom, pravi namen pa je finančno podpreti tiste medije in posameznike, ki v zameno ne kritizirajo oblasti oziroma ji izražajo podporo. Sezname tistih, ki naj prejmejo takšna sredstva, naj bi vodstvu DARS-a prinašali neposredno predstavniki politike. Oberstar to prakso na posnetku opiše zelo slikovito: “Nekdo iz vladne stranke pride k predsedniku uprave [...] mu preprosto izroči seznam in reče: ‘V redu.'”« Čeprav prihajajo novi tajni zvočni posnetki na spletni strani Anti Corruption 2026 tik pred volitvami, so tovrstna razkritja izjemno pomembna za javni interes in razumevanje delovanja državnih sistemov. Na zadnjih posnetkih govori Jože Oberstar, nekdanji predsednik nadzornega... — Sašo Dolenc (@SasoDolenc) March 18, 2026 Medtem je Niko Gamulin, ki ga režimski mediji skušajo diskreditirati, objavil novo svežo analizo dosedanjih posnetkov: https://t.co/qVs6Xq9pot — Niko Gamulin (@NikoGamulin) March 18, 2026 Sovo so zlorabljali že v preteklosti Ob tem naj še enkrat spomnimo, da je tranzicijska levica doslej zmagovala na volitvah vedno s pomočjo afer, ki so jih preko mehanizma »export-import« pripeljali iz tujine, ter s pomočjo političnih zlorab sodstva, tožilstva, policije in Sove. Če smo v preteklih člankih že opozorili na umazane posle Milana Kučana v Izraelu v 90ih letih preko tedanjega izraelskega predsednika Šimona Peresa, velja spomniti na prvo večjo prisluškovalno afero iz časa po osamosvojitvi, namreč afero, povezano z Varnostno-informativno službo (VIS), ki je nasledila republiško SDV (Udbo), vendar jo je nato nadomestila sedanja Sova. VIS naj bi namreč prisluškoval nekaterim posameznikom, med drugim še malo pred osamosvojitvijo članu predsedstva RS Cirilu Zlobcu, ki je italijanskemu konzulu v Ljubljani izdal dejanski datum osamosvojitve Slovenije (25. junij 1991, dan pred iztekom roka za uveljavitev plebiscitne odločitve), ta informacija pa je nato potovala v Beograd, kjer jo je v roke dobila JLA. Šlo pa je za to, da tedanja skupščina RS brez predhodnega obvestila javnosti sprejme osamosvojitvene dokumente in nato takoj pride do efektivnega prevzema oblasti, še preden bi JLA lahko reagirala. Kot je znano, je poveljnik reškega korpusa general Marjan Čad poslal svoje enote na Primorsko že 26. junija 1991 dopoldne, ostale pa so krenile v napad v noči na 27. junij. Z omenjeno prisluškovalno afero so takrat levičarji hoteli odstraniti Janšo, ki je bil obrambni minister, ter notranjega ministra Igorja Bavčarja. Državni zbor je (v svoji prvi sestavil) s sklepom ugotovil, da je VIS delovala v skladu z interesi države, vendar je afero izrabljal predvsem Milan Kučan. Kasneje je sledilo še več političnih zlorab Sove za potrebe levičarjev. Celoten preveden magnetogram prisluha z Oberstarjem objavljamo spodaj: Oberstar: Na DARS-u sem bil najprej član nadzornega sveta, nato pa sem bil za kratek čas imenovan tudi za njegovega predsednika. Ko se je zamenjala vlada, sem se umaknil s položaja predsednika, vendar sem ostal v sistemu kot član in kot predsednik finančne komisije v okviru nadzornega sveta. Pozneje se je tudi ta mandat iztekel, nato pa sem začel delati kot odvetnik za DARS. Zame je bilo to še vedno dobro z vidika kariere, ker sem si rekel: v redu, grem naprej brez težav, hkrati pa bom dobil zelo pomembne izkušnje. Do takrat sem v bistvu pokril celoten sistem — nadzorni svet, finančno komisijo in pravno delo. Tam imam še vedno prijatelje. Kot predsednik nadzornega sveta sem bil tisti, ki je sodeloval pri imenovanju uprave — predsednika uprave in članov uprave. Obiskovalec: Torej ste bili vključeni v celoten postopek? Oberstar: Da. Recimo tako: bil sem eden ključnih ljudi tam. Nočem pretiravati, ampak v procesu sem bil zagotovo zelo pomemben. To je bila pomembna funkcija. Pozneje, ko se je zamenjala vlada, sem bil pravzaprav edini, ki je tam ostal kot strokovnjak. Nato sem moral ponovno sodelovati pri zamenjavi uprave in pripeljati nove člane, ker je prišla nova vlada. Nekaj časa sem ostal, pozneje pa sem bil odmaknjen, ker politično nisem bil več dovolj primeren oziroma je bil nekdo drug ocenjen kot primernejši za predsedniško mesto. Tako sem prešel na položaj člana in predsednika finančne komisije, ki je pravzaprav ena najpomembnejših funkcij z vidika skladnosti in financ, saj je moralo vse, kar je bilo povezano z denarjem, iti prek mojih rok. Obiskovalec: Kako pa uporablja DARS? Kdo ima od tega korist? Še vedno mi ni povsem jasno. Mi lahko navedete en konkreten primer, ki ste ga videli osebno — kako je bilo podjetje uporabljeno v njegovo korist? Oberstar: V korist njegovih ljudi, seveda. Obstajajo zelo jasni primeri. Prva stvar, ki mi pride na misel, je to, kar sem že omenil: DARS se lahko uporablja kot orodje za škodovanje političnim nasprotnikom. Sredstva uporabljajo — zlasti v povezavi z mejnimi vprašanji, nevladnimi organizacijami in podobnimi kanali — tako, da denar usmerjajo tja, kjer je to politično koristno. Obiskovalec: Torej zato, da jih ti prejemniki bodisi podprejo bodisi vsaj ne nastopajo proti njim? Oberstar: Točno tako. Bodisi da si zagotovijo njihovo podporo bodisi da jih vsaj umirijo, da ne napadajo vlade. DARS, Slovenske železnice in podobna državna podjetja imajo proračune za medije in javno vidnost, čeprav je DARS sam po sebi pri tem bolj omejen kot nekateri drugi. Denar dajejo tudi določenim nevladnim organizacijam ali projektom in seveda ta denar konča pri ljudeh, ki so jim politično naklonjeni. Danes upravo sestavljajo njihovi ljudje. Obiskovalec: Torej še naprej usmerjajo denar politično povezanim subjektom — političnim agencijam, nevladnim organizacijam, medijem? Oberstar: Da. Nevladnim organizacijam in medijem, ki podpirajo Goloba oziroma to vlado ali pa ji vsaj niso sovražni. Obiskovalec: Rad bi samo razumel mehanizem. Formalno se ta denar daje zato, da objavljajo pozitivne stvari o DARS-u — o prometu, infrastrukturi, državnih cestah — v resnici pa je namen drugačen? Oberstar: Točno tako. Formalno je to prikazano kot sponzorstvo, promocija, varnostne kampanje ali javno komuniciranje. Toda to ni pravi razlog. Pravi razlog je zagotoviti si podporo — bodisi aktivno podporo Golobu bodisi vsaj nevtralnost. Recimo novinarju daš osem tisoč evrov, potem pa ta objavi tri, štiri ali pet člankov o tem, kako DARS obnavlja ceste, kako je to dobro za Slovenijo, dobro za gospodarstvo, kako DARS vlaga v varnost na avtocestah in podobno. Toda ti članki v resnici niso vredni tolikšnega denarja. Pravi namen je drugje. Obiskovalec: Kako pa se to v praksi dogovori? Oberstar: Ko sem bil jaz tam, je to običajno potekalo tako, da je nekdo iz vlade — ali pa iz vladajoče politične stranke — pristopil do predsednika uprave ali do člana uprave, pristojnega za sponzorstva, in mu povedal, kam mora denar iti. In odgovor je bil preprosto: v redu. Oberstar: Pritisk je stalen. Ves čas poslušaš, da ne delaš prav, ali pa pritiskajo nate, da moraš nekaj urediti, navezati določen stik, prekiniti kakšno pogodbo. Ko pa vprašaš, zakaj bi pogodbo sploh prekinili, rečejo, da razloga pravzaprav ni. Včasih v pogodbe naknadno vnašajo določene zahteve ali zaplete, da bi ustvarili podlago za drugačne odločitve. Ko je prišel Golob, mi je eden od mojih klientov rekel: »Zdaj pa bom dobil veliko dela.« In res ga je. Pred tem ga tam sploh ni bilo. Obiskovalec: Na katerem področju? Oberstar: V gradbeništvu. Gre za zaključna dela pri gradnji avtocest — na primer, ko je treba urediti brežine, teren poravnati, zatraviti in podobno. Obiskovalec: Mi lahko navedete konkreten primer, za katerega veste, da je bil posel dodeljen določenemu človeku? Kaj je konkreten primer, da je nekdo dobil projekt? Oberstar: Povedati moram nekaj, o čemer sem res prepričan. Kar z veliko gotovostjo vem, je to, da prihaja iz območja ob italijanski meji in da je eno glavnih podjetij, ki danes sodelujejo z DARS-om, prav od tam. To je zdaj nekaj novega. Gre za zelo vplivnega človeka, gospoda Stojana Petriča. Podjetje je Kolektor. Obiskovalec: Kolektor? To je ime podjetja? Oberstar: Da, da. Kolektor. Obiskovalec: Ste ga omenili že prej? Oberstar: Da. Dobili so precej več dela od DARS-a kot prej. In to na škodo gospoda Južne, njegovega tekmeca. Obiskovalec: Na škodo Južne? Oberstar: Da. Posel je bil vzet drugemu in dan človeku, ki mu je bil bližje. Ni ga dobil CGP, ki je v rokah lastnika Petrola. Obiskovalec: Da bi ga oškodovali? Oberstar: Da, da bi mu škodovali. Posel je dobil njegov prijatelj, gospod Petrič, ki je zelo dober prijatelj Južne. Obiskovalec: Če vzamemo ta primer — tega niso spremenili zaradi cene, sicer to ne bi bilo zanimivo. Zakaj so torej posel dali drugemu podjetju? Oberstar: Zaradi povezav. Zaradi poznanstev. Obiskovalec: Torej zaradi osebnih povezav? Oberstar: Da, da. Obiskovalec: Ta prijatelj, o katerem govorite — prihaja iz območja ob Italiji, kot ste rekli? Oberstar: Da. Petrič je iz Idrije. Naj skrajšam: v Sloveniji je nekakšen »Murdok«. Obiskovalec: Slovenski kdo? Oberstar: Murdok. Po domače rečeno: slovenski medijski mogotec. Mislim, da ima danes v lasti prvo ali drugo največje slovensko gradbeno podjetje. Hkrati pa ima v lasti tudi Delo, največji slovenski časopis, ter še vrsto drugih podjetij in medijev. Obiskovalec: Razumem. Oberstar: In je zelo dober prijatelj Južne. Poleg tega pa morate vedeti še nekaj: v Ljubljani, kjer potekajo največji investicijski projekti, ima Janković zelo velik vpliv. Pomembno je vedeti, da ima Janković vpliv tudi na Goloba in da ga je dejansko pomagal ustvariti. Prav zaradi povezav med Ljubljano, županom Jankovićem in Golobom so dobili nekaj prvih projektov na področju avtocestnega poslovanja. Obiskovalec: Katere družbe? Oberstar: KPL. Ko sem bil sam nadzornik, sem opozoril: »KPL nima referenc. Zakaj je sploh zraven?« Odgovor pa je bil v bistvu samo: »V redu, v redu.« Potem so jih vključili v konzorcij z drugimi. Obiskovalec: Naj preverim, ali sem prav razumel. Govorite o podjetju, ki je povezano z ljubljanskim županom? Oberstar: Da. O podjetju KPL. Obiskovalec: KPL je torej povezan z ljubljanskim županom, ljubljanski župan pa je povezan z Golobom? Oberstar: Da, tako. Obiskovalec: In prek teh povezav so dobili prve posle z DARS-om? Oberstar: Da. Točno to. Obiskovalec: Ko je nova oblast prevzela vodenje, ali se spomnite kakšnega primera, ko so pritiskali na vas, da bi naredili nekaj, v kar sami niste verjeli — pa tega niste storili? Oberstar: Da. Želeli so, da se znebim Hajdinjaka. Obiskovalec: In vi ste rekli ne? Oberstar: Da. Rekel sem ne. Tega ne bom naredil. Obiskovalec: Hoteli so torej, da ga odstranite brez pravega razloga? Oberstar: Da. Pravega razloga ni bilo. V bistvu so iskali razlog, da bi se ga znebili. To se je spremenilo nekaj mesecev pozneje, ko je prišel novi predsednik uprave, Ribič. Prihajal je iz Elektra Ljubljana in bil zelo dober prijatelj mojega nekdanjega šefa Čeferina. Obiskovalec: Ste ga že omenili? Oberstar: Da. Obiskovalec: Ga poznate? Oberstar: Da. Obiskovalec: Veste, kdo je? Oberstar: Seveda. On je zagotovo eden najmočnejših ljudi v Sloveniji. Z njim sem v zelo dobrih odnosih. Obiskovalec: Je zdaj predsednik? Oberstar: Je predsednik UEFA. Ampak ta novi predsednik, gospod Ribič, je bil član uprave. Ko so prišli na oblast, so zamenjali vse. Vse so zamenjali. Hajdinjak je bil predsednik uprave, ki je bil tam že prej, in rekli so: »Pustimo ga še nekaj mesecev, potem bomo videli.« Vsi pa so vedeli, kdo je Hajdinjak. Bil je krščanski demokrat. Obstaja pa še gospod Zorn. O njem je zdaj prišlo nekaj v javnost, izšel je večji članek, čeprav smo nekateri zanj vedeli že prej. Zdaj je to postalo javno. On je nekakšen veliki mojster na ravni države. Obiskovalec: V Sloveniji? Oberstar: Da. Eden najmočnejših. Osebno ga poznam. In res nadzira oziroma obvladuje ogromno stvari v Sloveniji. Vedno moraš gledati, kje je gospod Zorn. Ko je zmagal Golob, je bil ob njem. Zdaj je ob Logarju. Obiskovalec: Je Logar zdaj njegov tekmec? Oberstar: Logar je zdaj tekmec. Morda pa bo pozneje šel v koalicijo z Golobom. Obiskovalec: Torej imate Zorna ... Oberstar: Da. Če omenite Zorna, potem je treba povedati še to: v ozadju je tudi Kučan. Mimogrede, Zorn je tudi Hajdinjakov človek iz ozadja. Je zelo dober gradbenik. Obiskovalec: Govorite o gospodu Zornu? Oberstar: Da. Je nekakšen veliki mojster. Povezan je tako z županom kot s Kučanom. Obiskovalec: Torej z županom in z nekdanjim predsednikom? Oberstar: Da. In prav on je pomagal pripeljati Goloba na oblast. On je tisti, ki povezuje vse tri. Obiskovalec: Torej so ljudje, ki ste jih omenili — Zorn, Kučan in drugi v ozadju — pravzaprav tisti, ki vodijo Slovenijo? Oberstar: Da. Ljudje za njimi in okoli njih. Obiskovalec: Kako to veste? Kako veste, da je res tako? Oberstar: Vem zato, ker sem bil temu zelo blizu in sem slišal njihove pogovore. Obiskovalec: Kakšne pogovore, na primer? Oberstar: Na primer pogovore o tem, da Golob dela napake, da je treba stvari spremeniti, vendar da v tem trenutku nimajo boljše alternative in da je bolje počakati na volitve, kot pa ga zamenjati prej. Obiskovalec: Kdo je vodil takšne pogovore? Zorn? Oberstar: Da. Zorn. In Kučan. Obiskovalec: Župan? Oberstar: Ne. Nekdanji predsednik.