Prejeli smo: Prenova Drame – 30 let načrtov, milijoni za dokumentacijo, gradnje pa še ni
2026-03-01 - 04:47
Piše: Tone Kuzma Projekt prenove Drame se vleče od leta 1995. V tem času je bilo izvedenih več idejnih zasnov, natečajev, projektnih dokumentacij in tehničnih dopolnitev: 1995 – prva idejna zasnova (vodstvo: Janez Pipan) 1996 – idejni preizkus (Meta Hočevar) 2001 – javni arhitekturni natečaj 2002–2003 – projektna dokumentacija (IDZ) 2010 – projekt ustavljen 2016 – nov natečaj 2017 – izbrani Bevk Perović arhitekti 2019–2022 – nova projektiranja (PGD, PZI, odrska tehnika, logistika) 2024–2025 – tehnične priprave, selitev, geotehnika Rezultat: skoraj 30 let projektiranja, več ponovitev, več pogodb gradnja pa še vedno ni začela. Leta 2017 je bila projektna dokumentacija ocenjena na približno 2 milijona €. Celotna investicija je danes ocenjena na približno 58,5 milijona € (vključno z nadomestnimi prostori in logistiko). Od leta 2024 se za nadomestne prostore na Litostrojski 56 plačuje približno 71.000 € bruto mesečne najemnine. Ni javno objavljenega konsolidiranega podatka: koliko je bilo od 1995 do danes dejansko porabljenega za vse projekte skupaj, koliko so skupaj prejeli posamezni projektanti, koliko je bilo plačanih svetovalnih pogodb, kakšen je seštevek vseh dosedanjih stroškov. Plačila za gradnjo še niso bila izvedena, ker gradnja sploh še ni stekla. Denar pa je že desetletja odtekal za načrte, popravke načrtov in nove načrte. Zakaj projekt stoji? Ključni problem: netransparentnost in razpršena odgovornost Največja težava ni samo dolgotrajnost projekta, temveč: Ni enotnega javnega poročila o vseh dosedanjih izdatkih. Ni jasno, koliko davkoplačevalskega denarja je bilo kumulativno porabljenega. Ni osebne ali politične odgovornosti za 30 let neuspešnega premikanja projekta. Denar se je porabljal za: Idejne zasnove, natečaje, projektne dokumentacije, tehnične študije, svetovanja, nadomestne prostore, medtem ko osnovni cilj – začetek gradnje – ni dosežen. Ali je to neodgovorno zapravljanje? Dejstva kažejo: Projekt traja skoraj tri desetletja. Več faz je bilo ustavljenih ali ponovljenih. Investicijska vrednost je narasla. Transparentnega pregleda skupne porabe ni. To kaže na slabo projektno vodenje države skozi različne mandate, pomanjkanje dolgoročne odgovornosti in sistem, v katerem se stroški razpršijo skozi leta, brez jasnega političnega ali osebnega epiloga. Bo kdo odgovarjal? Investitor je država (Ministrstvo za kulturo). Ker projekt ni pravnomočno zaključen kot neuspešen, ker ni ene same sporne pogodbe, temveč množica faz skozi desetletja, ker se odgovornost preliva med mandate, je verjetnost osebne odgovornosti v takem sistemu zelo majhna, razen če bi revizijski organi (Računsko sodišče, KPK) ugotovili konkretne nepravilnosti. Tri desetletja načrtovanja, milijoni za dokumentacijo in najemnine, naraščajoča vrednost investicije, skupni stroški pa javnosti niso pregledno predstavljeni. Ali bo sploh kdo odgovarjal? Zakaj sploh imamo Računsko sodišče in KPK? Zakaj že imamo: Nacionalni preiskovalni urad, ki ga vodi Darko Muženič. Zakaj že imamo: Specializirano državno tožilstvo Aha, zato,da v zasedi čakajo influencerje in jih spektakularno lovijo po letališču?!! Tone Kuzma, Polhov Gradec