(PISMO BRALCA) O racionalizmu

2026-03-07 - 11:18

Piše: Franc Bešter »V vaših dneh prihaja satan z orožjem racionalizma«. Kaj je to »orožje racionalizma«? Gre vsekakor za moderno znanost: »Lažna modrost (znanost) je moje stvarstvo pripeljala v satanove mreže in moja jagnjeta spremenila v brezbožneže«. To potrdi še naslednji stavek, ker se beseda »orožje« pojavi tudi v njem: »Znanost bo še naprej orožje učenih proti Meni« (navajam stavke iz knjig RŽVB). Bog pove, da je ta znanost lažna, pomeni, da v njej ni resnice, to je tudi logično, ker je ta znanost delo razuma, Jezus pa pove tudi, da »meso in kri ne moreta spoznati resnice«. Moderno znanost gradijo razne teorije, glede njih pa Jezus pove: »Lažne teorije in razlage so za vas strupena hrana«. Znanost je lažna, ker jo gradijo lažne teorije, a za nas so postale strupena hrana: »Prihajam, da bi našel stvarstvo v rokah hudiča, ki ga hrani z racionalizmom in brezbožnostjo«. Hrani z racionalizmom: prihaja z orožjem racionalizma, se pravi z znanostjo, satan hrani ljudi z racionalizmom tako, da jih hrani z lažnimi teorijami – s strupeno hrano. Orožje racionalizma: racionalizem postavlja Razum na prvo mesto, znanost pa se smatra za najvišji dosežek tega (božanskega) Razuma. A če razum ne more spoznati resnice, so teorije znanosti nujno lažne, ker gre za konstrukte razuma. Lažne: pomeni, da v njih ni resnice o tistem, kar hočejo pojasniti. Zato jih Jezus imenuje »voda«: »Ne hodite pit vode človeških teorij, ki izvirajo iz racionalizma«. Teorije izvirajo iz racionalizma: v njihovem temelju je razsvetljenska, racionalistična filozofija, po kateri Razum lahko spozna resnico (in potem RAZSVETLI svet s to resnico). Teorije so torej delo racionalističnih duhov – ljudi, ki so na prvo mesto (v srcu) postavili svoj Razum. Knjige RŽVB Jezus daje tudi zato, ker je racionalizem izzval njegovo moč. Logično, če je racionalizem spremenil njegovo Cerkev v ruševine, v kup kamenja, kot tudi pove. Božja moč: če je moč racionalizma v moderni znanosti, ki je njegovo orožje, iz vsega nujno sledi, da Jezus s tem Sporočilom prinaša nekaj večjega, močnejšega od moderne znanosti, ki je orožje racionalizma, in to on potrdi: »Nihče ti ne more dati večjega znanja kot Jaz, Gospod«. In še: »Njihova modrost (znanost) bo propadla, ko se bo srečala z mojo modrostjo. S sveta bom zbrisal njihovo modrost! Kako se bodo potem počutili znanstveniki«? Racionalizem kot KUGA »Kuga vaše dobe se imenuje racionalizem in racionalizem je smrtonosen«. Smrtonosen: za dušo. Iz tega sledi, da moderna znanost (ki je orožje racionalizma) na nek način škoduje duši, ji celo prinaša smrt. Zakaj? Smrt duše povzroča postavljanje Razuma na prvo mesto v srcu, torej v duši človeka – s tem človek na to mesto postavi tudi Sebe kot nosilca Razuma – na mesto, ki pripada Bogu, to je ponavljanje izvirnega greha, ki je prvemu človeku prinesel (duhovno) smrt. Postavljanje Razuma na prvo mesto v srcu pa povzroča okužba možganov z nekim (racionalističnim) znanjem. To znanje je namreč delo racionalističnih umov, če se človek okuži z njim, si predstavlja, da Razum lahko spozna resnico (o svetu) in ga zato kaže postaviti na prvo mesto. A racionalizem je za dušo smrtonosen še iz enega razloga: ker zavrača, kar prihaja od Duha. To zavračanje je posledica dejstva, da ta filozofija VSE hoče podrediti (božanskemu) Razumu, tako tudi to, kar prihaja od Duha (čeprav so te stvari nad človeškim razumom), to podreja tako, da si te stvari razlaga z raznimi (predvsem psihološkimi) teorijami – konstrukti razuma, s tem jih zavrača kot nekaj, kar je od Duha (se pravi kot nekaj nadnaravnega) oz. od samega Boga in dano človeku za spoznanje njegove Volje in njegovih načrtov – da je podarjeno človeku za spoznanje njegove Volje in njegovih načrtov – da je podarjeno človeku (je dar, milost), da bi spoznal, našel v življenju pot, ki dušo vodi v Življenje. Če pa človek ne gre po tej poti, to dušo vodi v propad in smrt: »Če bi poslušali moje klice in hodili po mojih potih, ne bi bilo puščave (v dušah).« Iz vsega pa sledi, da je povsem logično, da v našem času satan prihaja z orožjem racionalizma, da uporablja moderno znanost (lažno modrost), katere lastnost (»sposobnost«) je, da ljudi, ko so v njegovih mrežah, spreminja v brezbožneže. Racionalizem duše vodi v smrt, in prav to je namen satana. Njegova zmaga: ko mu uspe speljati dušo v propad. Kje in kako hrani satan človeštvo z racionalizmom, ko ga vendar nikjer ni videti? Da, on »obstaja in skuša pogubiti vaše duše«, piše v RŽVB. A »v naših časih je uspel prepričati stvarstvo, da ne obstaja in zato lahko deluje, ne da bi se ga bali«. Kako deluje? On uporablja ljudi kot orodje in orožje svojega delovanja v svetu, in ni težko videti, kje in kako on hrani (mlade!) ljudi z racionalizmom: v šolskem sistemu, kjer se milijarde mladih učijo modernih znanosti. A s tem hrani tudi odrasle: »V vaših dneh je satan poslal v svet številne lažne preroke, ki so racionalistični filozofi vaše dobe. Pomnožil jih bo, da jih bo kot listja in trave. Prav oni so vaše duše že dodobra razdejali«. Lažna znanost in lažne teorije Znanost in tehnika sta alfa in omega naše civilizacije, še vedno. In to znanost ima večina za »pravilno«, tudi zato, ker je ustvarila tehniko (ki jo nekateri imenujejo »praksa znanosti«) in ker so v znanosti vse stvari »dokazane in eksaktno opisane«. Fizika in kemija: gre za znanost o materiji, in Bog kot njen Stvarnik, ki resnico o materiji v popolnosti pozna, v RŽVB pove, da je ta znanost »lažna« – ker jo gradijo lažne teorije, imenuje jo »lažna modrost«. V teh teorijah ni resnice, zato jih imenuje »voda«. Fizika hodi (napreduje) po dveh nogah: ena je eksperiment, druga teorija. Za napredek znanosti je potrebno oboje: z eksperimentom pridemo do nekih dejstev, o stvari, ki jo raziskujemo, teorija pa išče razlago teh dejstev in celo napoveduje določene še ne-znane stvari, ki jih kasneje potrdi praksa (eksperiment, opazovanje), teorija zato pomaga organizirati nove eksperimente. Oboje (teorija in eksperiment) se torej medsebojno podpira. V tem prispevku bi rad izpostavil naslednje: kakšen odnos imajo do teorije npr. poklicni fiziki, in kakšnega »navadni« ljudje. Fiziki vedo, da teorija ni neka večna resnica, ampak prehodni poskus, pojasniti nekatera dejstva, znanost je zato odprta za nove, boljše teorije, in neko teorijo, ki jo v našem času priznava večina fizikov, danes imenujemo »standardni model«. Vedo, da je vsaka teorija zgolj mentalni konstrukt, vedo npr., da »delci« ne obstajajo in da je npr. elektron samo teorija. Vendar pa je ta teorija zgrajena na temelju določenih empiričnih dejstev, zato je zelo uporabna: pomagala je ustvariti vso digitalno tehniko! Tu smo soočeni s problematiko razumevanja znanosti: pri večini prevladuje predstava, da obstajata samo dve možnosti: da jo razumemo ali je ne razumemo, kajti pri znanosti so vse stvari enoznačno določene, eksaktno opisane in dokazane. A to je samo (zmotna) predstava, obstaja cel spekter njenega razumevanja, in jasno je, da jo poklicni fiziki, ki se z njo ukvarjajo vse življenje, razumejo najbolje. Slabo bi bilo, če ne bi bilo tako, in čudno bi bilo, če bi jo ogromna večina drugih, ki se je srečala z njo v šolskem sistemu, na ravni osnovne in srednje šole, razumela enako poglobljeno. In tu vidim problem: gre za zgolj samo površinsko razumevanje, a obenem gre za zelo mogočen, velikanski vpliv na nepregledne množice (mladih!) – na vpliv na njihov način mišljenja, na podobo sveta, v kateri potem živijo, na odnos do življenja, življenjsko filozofijo. Kakšen vpliv ta znanost izvrši nanje – to ključno zavisi od tega, kako in koliko jo razumejo, odgovor na to vprašanje se mi zdi odločilen, zato se tu hočem dotakniti tega problema. Nekaj se mi pri tem zdi gotovo: tu (v osnovni, srednji šoli) ni možnost, da bi znanost res poglobljeno razumeli, ni niti časa in tudi razvojna stopnja učencev in njihove sposobnosti tega ne dovoljujejo, razen pri redkih izjemah. Posledica vsega tega je, da jo ogromna večina razume zgolj površinsko. In kakšno je to razumevanj? Bistvena značilnost le-tega je je nesposobnost razlikovanja med teorijo in stvarnostjo kot takšno. To, kar je zgolj teorija, oni razumevajo in sprejemajo kot stvarnost (naravo) kot takšno, zanje so npr. atomi in delci res kroglice, ki gradijo molekule, za katere poznajo formule, torej poznajo zgradbo sveta, poznajo celo zgradbo vseh atomov, ne le to, tudi delovanje materialnega sveta, ki ga opisujejo enačbe, ki so zanje naravni zakoni, katere poznajo. Naravni zakoni! Oni torej razumevajo znanost na racionalističen način: Razum je po tej filozofiji sposoben spoznati resnico, torej odkrivati naravne zakone takšne kot so. Oni si tako predstavljajo, da poznajo resnico o svetu, ali skoraj vso resnico, to pa je svet brez Boga oz. svet, ki za svojo razlago ne potrebuje Boga, niti za njegov nastanek niti za njegovo delovanje. Vendar, takšne predstave v resnici niso znanost, ampak racionalistična filozofija (modrost), ki je povrh lažna predstava o svetu, v tej luči je treba razumeti besede o »lažni modrosti, ki je ljudi spremenila v brezbožneže«. Da, takšno razumevanje znanosti ima to lastnost: »Racionalizem vodi v ateizem«, piše v RŽVB. In še, da je odpad (od vere) sad racionalizma. Tudi zato je racionalizem smrtonosen (za dušo) – ker ateizem vodi v duhovno smrt. In iz vsega je razvidno, zakaj in na kakšen način danes satan hrani človeštvo z racionalizmom – in s tem z brezbožnostjo. Prihodnost znanosti Logično je, da prihaja do tega, saj še poklicnim fizikom mnoge stvari niso jasne in se glede pravilnosti svojih teorij še danes prepirajo. Sicer pa: po mojem tudi nima smisla govoriti o pravilnih in nepravilnih teorijah, kvečjemu o boljših ali slabših. Dobre (boljše) so zame tiste, ki so bolj uporabne, ki temeljijo v izkustvu in zato lahko marsikaj vnaprej napovedo. Sicer si pa to problematiko lahko nekoliko ogledamo na primeru teorije relativnosti, ki se deli na specialno in splošno. Specialna izhaja iz nekih empiričnih dejstev, da je namreč hitrost svetlobe v vseh inercialnih sistemih konstantna (c), enaka in nespremenljiva. Ta teorija je res marsikaj pojasnila, npr. dogajanje v pospeševalniku in energijo atomskega jedra (E=mc2). Posledica te lastnosti svetlobe je med drugim povečevanje mase (vztrajnosti) vseh snovnih stvari, po enačbi m=m0/ (1-v2/c2)1/2. Fiziki -racionalisti so to enačbo sprejeli kot naravni zakon in jo zato prenesli na vso naravo (na vse vesolje), sicer je pa že Einstein izjavil, da v vesolju ni večje hitrosti od svetlobne. Toda -ali je to res? Ali se narava (vesolje) res ravna po tej formuli – našem mentalnem konstruktu? Pravzaprav se mora, če naj bi veljal še drugi del relativnosti – splošna teorija relativnosti, ki hoče biti predvsem teorija gravitacije, po kateri le-ta ni neka sila (kot pri Newtonu), pač pa se planeti gibljejo po krožnicah, ker neko masivno telo (zvezda, črna luknja) ukrivi prostor. Gre za ukrivljenost kontinuuma prostor – čas, za štiridimenzionalno geometrijo Minkowskega, vendar pa bi se ta geometrijska struktura (navadno prikazana kot neka vdrta mreža) porušila, če bi obstajale večje hitrosti od svetlobne, ker bi se potem informacije prenašale hitreje. A večje hitrosti v vesolju vsekakor obstajajo, kajti enačba m=m0/(1-v2/c2)1/2 je glede tega zelo vprašljiva, iz enostavnega razloga: vsako gibanje (razen svetlobe) je zgolj relativno, in vsako gibanje lahko spremenimo v (relativno) mirovanje, zato je tudi vsaka hitrost (razen svetlobne) samo relativna, tako ne gre za absolutno povečevanje vztrajnosti, to povečevanje je zgolj navidezno kot je navidezno krčenje dolžin – gre za neke vrste paralakso, torej za problem našega opazovanja. A narava se ne meni za način našega opazovanja! Zato je »ukrivljenost prostora« zelo vprašljiva stvar, gre za naš miselni konstrukt, čeprav bo tu marsikdo rekel, da je ta ukrivljenost (zaradi gravitacije) dokazana: svetlobni žarek se ob prehodu mimo zvezde ukrivi, kar je potrjeno z opazovanji. Res je, a (v to sem prepričan), se ukrivi iz enakega razloga kot tirnica vsake stvari z maso, foton ima maso m =hy/c2 in je zato izvor šibkega gravitacijskega polja, ukrivi se malo, ker je njegova hitrost velika. Gravitacija: največja tajna sodobnosti in moderne fizike, fiziki se zavedajo problematičnosti splošne teorije relativnosti, poleg tega že dolgo skušajo zgraditi enotno teorijo polja, to hoče biti najnovejša fizikalna teorija – teorija strun, v kateri je racionalizem dosegel svoj višek: ona je brez slehernega empiričnega temelja, zato po mojem tudi ne more biti teorija, ampak kvečjemu delovna hipoteza – strune so hipotetični delci! Kaj Bog sam (ki pozna naravo, saj jo je ustvaril) pravi o teh teorijah? Tu bom ponovil: »Ne hodite pit vode človeških teorij, ki izvirajo iz racionalizma«. Teorije so »voda« (so prazne), ker v njih ni resnice – o tistem, kar hočejo pojasniti, iz tega sledi, da splošna relativnost ne vsebuje resnice o gravitaciji, a to je tudi logično, če »izvira iz racionalizma« – je delo racionalističnega uma, razum (meso in kri) pa ne more spoznati resnice. Še bolj to seveda velja za teorijo strun. Ali pa nam je resnica o polju (polje je danes temeljni problem fizike!) morda vseeno dostopna? Glede tega bom navedel naslednji stavek iz RŽVB: »Ne hodite pit vode človeških teorij, raje okušajte vino mojega nauka«. Ta stavek kaže na to, da resnico o polju (ki je v teorijah ni!) vsebuje Kristusov nauk, vsebovan v 12 knjigah »Resnično življenje v Bogu«. Ali jo res? Tega vprašanja se bom skušal dotakniti v naslednjem članku.