Mladi kot odločilni faktor volitev
2026-03-18 - 06:34
Piše: Luka Rebolj, aktivni državljan, pripadnik generacije Z Mladi kot odločilni faktor volitev v Državni zbor Republike Slovenije. V zadnjih letih smo priča tihi, a vse bolj opazni spremembi, ki lahko na prihajajočih volitvah v državni zbor odločilno preoblikuje politični zemljevid Slovenije. Govorimo o generaciji Z, mladih, rojenih približno med letoma 1997 in 2012, ki vstopajo v polno volilno dobo in s seboj prinašajo nekaj, česar starejše generacije niso imele v enaki meri: radovednost brez balasta preteklosti, kritično neobremenjenost in veščine črpanja informacij iz netradicionalnih medijev. Rezultat vsega tega je vsesplošno naraščajoča konservativna miselnost, ki nam bo tlakovala prihodnost. Prejšnje generacije mladih so bile večinoma liberalno usmerjene, predvsem je to veljalo za 80. in 90. leta prejšnjega stoletja in celo za prva desetletja tega stoletja. Kdo bi jim zameril, ko pa je bilo prevladujoče enoumje splošna norma. Danes pa se slika spreminja. Predvsem mladi se vse bolj nagibajo v desno, medtem ko srednja generacija ostaja bolj liberalna. V Sloveniji se to kaže v rahlem, a vztrajnem premiku mladih volivcev proti desnim in konservativnim opcijam, kar je v nasprotju z dolgoletno predpostavko, da so mladi avtomatično »progresivni«. Resnica vedno najde pot. Zakaj se to dogaja? Radovednost in neobremenjenost. Generacija Z ni odraščala v času hladne vojne, samoupravnega socializma in tranzicijskih mitov, ki so krojili že prej omenjeno normo enoumja. Nimamo vgrajenih avtomatskih zavor pred določenimi temami. Smo radovedni in si upamo vprašati ne samo »Kaj?« in »Kdaj?«, temveč tudi »Kako?« in »Zakaj?«. To postavi dobro znana dejstva pod vprašaj in hitro se ugotovijo neskladja med uradno pripovedjo in realnostjo. Socialna omrežja kot glavni vir informacij. Klasični mediji – ne glede na to, ali jih imenujemo mainstream ali javni servis – so za veliko mladih izgubili kredibilnost. Namesto tega imamo TikTok, YouTube, X, Telegram, podkaste in neodvisne profile, torej kanale, po katerih se informacije širijo horizontalno, hitro in brez uredniških filtrov. To prinaša ogromno širino in globino, od »memov«, »reelsov«, osebnih izkušenj do statistik, ki jih drugje ne vidiš. Posledica? Mladi hitreje prepoznamo vzorce, ki so starejšim še vedno »samo teorija zarote«. Generacijske lastnosti generacije Z, ki jih pogosto označujemo kot problematične, so v resnici njihova prednost: neposrednost in brez sramu pred etiketiranjem, skepticizem do institucij in velikih sistemov, hrepenenje po stabilnosti, smislu, tradiciji, iskanju globine življenja v kaotičnem svetu, praktičnost – manj ideoloških floskul, več vprašanj in rešitev. Ogromna odgovornost, ki jo nosimo, če se je zavedamo. Pred nami je še 50, 60, morda 70 let aktivnega življenja. Vsaka odločitev, ki jo sprejmemo danes, nas bo spremljala desetletja. Starejši so v veliki meri že »odigrali svoje karte«. Mi pa šele začenjamo. Če se bomo odločili za status quo s sedanjo politično elito, ki vodi državo, ki ni šla čez tranzicijo, bomo mi tisti, ki bomo živeli v Sloveniji kot tujci, kot bankomat lažne elite. Trenutno smo na dnu, novem dnu, ki smo ga dosegli z aktualno vlado. To se odraža v demografiji, v begu možganov, begu podjetij, v cinizmu do politike, v vse manjši pripravljenosti mladih, da sploh ustvarjajo družine, v občutku, da se Slovenija vsestransko izčrpava. To je najhujše dno, ki si ga lahko predstavljamo. A ravno zato je optimizem na mestu. Pripadniki generacije Z nismo obsojeni na ponavljanje napak prejšnjih generacij. Ravno nasprotno, zaradi svoje »neprilagojenosti« klasičnim vzorcem, neposrednega dostopa do informacij in lastne konservativne žile lahko postanemo generacija preobrata. Če se nas dovolj zave, da je prihodnost odvisna od odločitev, ki jih sprejemamo danes, lahko na volilni dan naredimo korak, ki bo čez 10–15 let videti kot začetek nove, bolj zdrave, bolj normalne Slovenije. Mladi nismo več samo statistična številka v anketah. Smo odločilni faktor. In čas je, da zdaj to pokažemo!