(MISEL ZA TRETJO POSTNO NEDELJO) Jezus je izvir žive vode

2026-03-07 - 19:09

Piše: Blagovest.si Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 4,5-42) Tisti čas je Jezus prišel v samaríjsko mesto, imenovano Sihár, blizu posesti, ki jo je Jakob dal svojemu sinu Jožefu. Tam je bil Jakobov studenec. Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure. Tedaj je prišla žena iz Samaríje, da bi zajela vode. Jezus ji je rekel: »Daj mi piti!« Njegovi učenci so namreč odšli v mesto, da bi nakupili hrano. Samarijánka mu je tedaj rekla: »Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, Samarijánko, naj ti dam piti?« (Judje namreč nočejo imeti stika s Samarijáni.) Jezus ji je odgovóril in rekel: »Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: ›Daj mi piti‹, bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.« Žena mu je rekla: »Gospod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok. Od kod imaš torej živo vodo? Si mar ti večji kakor naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je iz njega pil on sam, njegovi sinovi in njegova živina?« Jezus je odvrnil in ji rekel: »Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen. Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, ki mu jo bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.« Žena mu je rekla: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila sem zajemat.« Rekel ji je: »Pojdi in pokliči svojega moža in pridi sem!« Žena je odgovorila in mu rekla: »Nimam moža.« Jezus ji je rekel: »Dobro si rekla: ›Nimam moža‹; kajti pet mož si imela in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj mož. To si prav povedala.« Žena mu je dejala: »Gospod, vidim, da si prerok. Naši očetje so častili Boga na tej gori, vi pa pravite, da je kraj, kjer ga je treba častiti, v Jeruzalemu.« Jezus ji je rekel: »Veruj mi, žena, da pride ura, ko ne boste častili Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu. Vi častite, česar ne poznate, mi pa častimo, kar poznamo, kajti odrešenje prihaja od Judov. Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče. Bog je duh, in tisti, ki ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.« Žena mu je dejala: »Vem, da pride Mesija (kar pomeni Maziljenec). Ko pride, nam bo vse oznanil.« Jezus ji je rekel: »Jaz sem, ki govorim s teboj.« Medtem so prišli njegovi učenci in se čudili, da je govóril z žensko, vendar mu nobeden ni rekel: ›Kaj bi rad od nje?‹ ali ›Zakaj govoriš z njo?‹ Tedaj je žena odložila vrč, odšla v mesto in pripovedovala ljudem: »Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila. Kaj, če je on Mesija?« Odšli so iz mesta in se napotili k njemu. Medtem so ga učenci prosili in govorili: »Učitelj, jej!« On pa jim je rekel: »Jaz imam za jed hrano, ki je vi ne poznate.« Učenci so tedaj govorili med seboj: »Mar mu je kdo prinesel jesti?« Jezus jim je rekel: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo. Ali ne pravite vi: ›Še štiri mesece in žetev bo tu.‹ Glejte, jaz pa vam pravim: Povzdignite oči in poglejte polja, da so zrela za žetev. Žanjec prejema plačilo in spravlja pridelek za večno življenje, da se bosta skupaj veselila sejalec in žanjec. V tem je namreč resničen izrèk, da ›eden seje, drugi žanje‹. Poslal sem vas, da boste poželi, za kar se niste trudili. Drugi so se trudili, vi pa obirate sadove njihovega truda.« Veliko Samarijánov iz tistega mesta je začelo verovati vanj zaradi žene, ki je pričevala: »Vse mi je povedal, kar sem storila.« Ko so Samarijani prišli k njemu, so ga prosili, naj ostane pri njih; in ostal je tam dva dni. Zaradi njegove besede jih je še veliko več začelo verovati. Ženi pa so govorili: »Ne verjamemo več zaradi tvojega pripovedovanja, kajti sami smo slišali in vemo, da je on resnično odrešenik sveta.« Ta dolg odlomek je vsebinsko zelo bogat, dogodek srečanja Jezusa z ženo iz Samarije pa opisuje samo evangelist Janez. Slednji Jezusa opisuje kot zelo potujočega, stalno je na potovanju po Sveti deželi, Jeruzalem je sicer res njegov končni cilj, toda veselo novico mora najprej oznaniti vsej svoji domovini. Tudi Samariji, ki je imela svoj poseben, tudi kontraverzen zgodovinski status. Pokrajina, ki danes predstavlja nekakšno srce palestinsko-arabske države, se nahaja med Judejo in Galilejo, za Jude pa predstavlja bolečino. Ne samo, ker se je pravzaprav tam začela ločitev na severno in južno kraljestvo, pač pa tudi zaradi odcepitve samarijskih prebivalcev, ki so razvili svojo različico templja in izročila Stare zaveze. Zaradi tega je samarijska pokrajina predstavljala najbolj zoprn del poti za vse Jude, ki so s severa prihajali v Jeruzalem. V Samariji so bili namreč pravoverni Judje osovraženi, a tudi sami so sovražili Samarijane. Tudi zato je Jezus velikokrat namerno omenjal Samarijane. Denimo v priliki o usmiljenem Samarijanu. In tudi med gobavci, ki jih je ozdravil, je samo eden prišel nazaj, da se zahvali – in ta je bil Samarijan. Bila pa je Samarija del judovske bolečine še v nečem: mnogo svojih vojakov iz “domačega okolja” so okupatorski Rimljani nabrali prav v Samariji, predvsem v Sebasti. Zanje je sodelovanje z Rimljani predstavljalo legitimen boj proti “krivovercem” iz judovstva. Jezus tako Samarijanov ne izključuje iz načrta odrešenja. Ne glede na to, da se mu je primerilo, da ga je neka samarijska vas zavrnila, ob tem pa je posvaril Janeza in Jakoba, naj ne kličeta maščevanja nad Samarijani. Toda srečanje z ženo iz Samarije pri vodnjaku, ki je imel tudi zgodovinski pomen (zaradi Jakoba, očeta izvoljenega ljudstva), je bilo res posebno. Zgodilo se je sredi vročega dne, ko ni bilo žive duše, družbena norma pa ni dovoljevala pogovora moškega in ženske na odprtem prostoru. Jezus pokaže svojo človeško slabost – je žejen in utrujen. Toda vodo bi si lahko sam natočil. Vendar ne, prav v tej potrebi po vodi nagovori ženo iz Samarije, ki seveda prepozna judovski naglas. Za Jezusa to ni poraz, ampak izziv. Jezus ponuja neko drugo vodo in je “žejen” tega, da jo drugi sprejmejo. Za Jezusa je to, kot nato učencem sam pove, “hrana”. Želi izpolniti Očetov načrt. In to je tisto, kar ga drži pri življenju, vse do smrti na križu, ko izgovori “Dopolnjeno je.” Več: (MISEL ZA TRETJO POSTNO NEDELJO) Jezus je izvir žive vode