Kriminal se splača, laž se splača

2026-03-02 - 06:17

Piše: Miro Petek Te dni se bo obrnilo 25 let od tiste pepelnične srede, ko so me plačani kriminalci po naročilu koroškega gospodarskega podzemlja pred hišo prišli pokončat, in te dni se mi ne vrtijo samo trpki spomini, ampak tudi ponovno zavedanje, da se v Sloveniji kriminal splača. Vzpostavili smo državo, v kateri je kriminal racionalna izbira, saj je pričakovana korist večja kot pa tveganje in pričakovana škoda; verjetnost, da bodo kriminalci odkriti in sankcionirani, je majhna, poleg tega pa za slovensko politično in gospodarsko elito veljajo selektivna pravila. Čeprav obstaja formalna enakost, pa dejansko obstaja pravo, ki za reveže deluje učinkovito, za elito pa počasi in zapleteno; s procesnimi manevri ter dobro plačanimi odvetniki, ki si jih lahko privoščijo le bogati, sta zastaranje ali oprostilna razsodba večja verjetnost kot kazen. Proces je za pravo seveda zelo pomemben, toda procesne finte, ki jih omogoča zakonodaja in se jih poslužujejo dobro plačani odvetniki, so danes močnejše orodje kot pa pravica in resnica. Pravo v Sloveniji velikokrat ni niti malo povezano s pravičnostjo, temveč z razmerji moči v družbi. O tem bi lahko zelo veliko povedal župan Ljubljane Zoran Janković. Na lastni koži sem spoznaval, kako pomembno vlogo ima kapital, ki lahko odločilno vpliva na odločitve v posameznih sodnih primerih. V mojem primeru so bili vložki koroških bogatinov velikanski, saj je bilo treba podkupiti celo verigo ljudi, da se je proces na koncu sesul, od tiste nesrečne skrite priče, ki je bila za pričanje nagrajena od policije, torej države, naprej. Za spremembo pričanja pa je bila nagrada podzemlja še večja – zagotavljanje alibija je bila domala dosmrtna renta – pa tudi kakšnemu novinarju je zletela drobtinica v žep. Sodnik iz Murske Sobote je po tej sodni farsi napredoval v predsednika sodišča, koroški kriminalisti so zasedli pomembne položaje na državni ravni. S pranjem denarja v državni banki, ki sem ga v svojih člankih odkrival, se ni nihče ukvarjal. Kdor ima v Sloveniji kapital, je glede pregona na varni strani, računica na koncu je pozitivna: kriminal se splača, kapital se plemeniti. Pri tem pa smo veliko krivi tudi sami, ker smo v procesu privatizacije precej neprizadeto spremljali, kako si je postkomunistična elita prisvajala velik del premoženja. Namesto ogorčenosti, protesta ali zahtev po pravni državi smo letargično pristavili, češ so se pač znašli. Robert Golob je k temu dodal še laž: doslej njegove laži, zavestno izrečene ali povedane zaradi zblojenosti, niso bile sankcionirane. Laži so mu prinašale korist, ker so jim ljudje verjeli, ker se niso spraševali, ali je povedano resnica ali ne. Če bi imeli v Sloveniji neideološko družboslovno znanost, potem bi Golobov mandat morali preučevati v smislu fenomena laži kot orodja oblasti, saj je laž domala institucionaliziral, postala mu je strategija vladanja, z njo je zamegljeval razliko med resničnostjo in izmišljotinami. Dejstva so bila izgnana iz političnega diskurza, saj so največji sovražnik laži, mnenja je laže prilagajali svojim ciljem. Še nekaj tednov nas loči od tega, ko bomo videli, ali se laž v politiki res splača. Videli bomo, ali sta zdrav razum in resnica res zapustila našo državo, tako kot so jo v teh letih zapuščali mladi intelektualci in podjetniki. Videli bomo, ali slovenski človek od politikov sploh še pričakuje resnico ali pa sta apatija in utrujenost od politike že tako zasidrani v našo podzavest, da o simptomu laži več ne razmišljamo in se prepuščamo vplivu medijev, ki so postali zavezniki in glasniki laži, ne pa nadzorniki vladajoče politike. Videli bomo, ali smo sposobni razmisleka in politike ne bomo odpravili z mantro, da so »vsi isti« in »vsi lažejo«, temveč bomo pokazali voljo do odkrivanja resnice. Pod črto: kriminal se danes še splača, laž se splača. Kako dolgo še?