Konec je: levica je prvič po letu 1988 izgubila kulturno vojno

2026-03-06 - 06:47

Piše: Mitja Iršič Slovenci nismo nikoli marali oblasti. Eden od naših simbolov je tihotapec soli, ki se je uprl avstrijskemu dvoru. Tudi našo fascinacijo s Titom je treba razumeti skozi prizmo komunistične fantazme boja proti domnevni kapitalistični represiji. Skozi leta samostojnosti smo večinoma nagrajevali levičarske politike, ki so bili medli in neizraziti. Arhetip takšnega politika je bil Janez Drnovšek. Vsak politik, ki ga je ulica prepoznala kot »avtoritarca«, je v slovenski družbi neslavno propadel – pa naj je bil avtoritarec ali ne. Ulica se je zdaj zgodila Robertu Golobu – in njegovi stranki – ter ga prepoznala kot avtoritarnega vladarja. Da je stranko in njenega velikega vodjo doletela ulica, je nekakšna poetična pravica, saj je Goloba na oblast naplavila ulica, ki je bila nezadovoljna zaradi protikoronskih ukrepov – »Svoboda« v imenu Gibanje Svoboda je bila simbol tega, da so pretendenti za oblast obljubljali odpravo vseh protikoronskih ukrepov, tudi če bi se morali prebijati skozi trupla žrtev covida-19. Leva politika je izkoristila nezadovoljstvo ulice, prišla na oblast in, pijana od zmage, postala avtoritarna – resnično avtoritarna. »Čistili« so politične nasprotnike v policiji in na javni televiziji, z našim denarjem podkupovali ideološko leve zasebne medije, povsem prevzeli vzvode vseh treh vej oblasti, izžemali podjetnike in fizične osebe z vedno novimi davki, policijo celo pošiljali protestnikom na dom (v času desne vlade bi bilo to nekaj nezaslišanega!) ... Stvari so se nalagale in Slovenci, tako na desnici kot na levici, so nad likom in delom Roberta Goloba začeli vedno bolj vihati nos. Arogantnih, vzvišenih voditeljev v Sloveniji nikoli nismo imeli radi – takšni v podzavesti naroda vedno znova prebudijo potlačene travme zaradi tujih vladarjev iz preteklosti. Da ima Robert Golob navado lagati in zavajati, seveda ni pomagalo. Ulica se je zdaj zgodila Robertu Golobu – in njegovi stranki – ter ga prepoznala kot avtoritarnega vladarja. Na koncu se je preskok zgodil prav tam, kjer je Robert Golob iskal svojo podporo: na ulici. Ko je njegova (očitno hudo amaterska) piarovska ekipa želela obuditi sentimente zlatih covidnih časov z zdaj že slavnim posnetkom z Robertom Golobom in prodajalcem bureka, anketa spodaj pa je spraševala, ali se ljudje počutijo bolj svobodne kot pred štirimi leti, so ljudje rekli dovolj. Kar 95 odstotkov se jih je spomnilo »čiščenja« političnih nasprotnikov iz institucij in medijev ter žaljenja polovice političnega telesa z oznako »fašisti«. Spomnili so se čakanja v vrstah za družinskega zdravnika in vsega denarja, ki jim ga je z razveljavitvijo dohodninske reforme vzela Golobova vlada, v zameno za nič. Rekli so, da se počutijo manj svobodne – drugo je zgodovina. Morda je vplivnež Repić res začel valiti kepo, toda začetna kepica se je spremenila v veliko gmoto snega, ki se po hribu vali povsem po inerciji, ministrstvo za resnico in mediji delovnega ljudstva pa bi jo radi ustavili z lopatami. Sploh ne vedo, kaj se jim je zgodilo. Bolj ko so nam mediji razlagali, da se je stranki zgodil grozljiv kibernetski udar iz tujine, bolj je zadeva ljudi začela zanimati. In so pogledali. Repić nikoli ne bi mogel privabiti takšne množice, ki bi se zapičila v neki politični cilj, če v ljudstvu ne bi bilo nakopičenega gneva. Influencerji oziroma vplivneži »vplivajo« na naše odločitve (ali pa vsaj poskušajo), vendar ne tako, da bi nas prepričali, naj počnemo nekaj, česar si že v osnovi ne želimo – vplivajo le tako, da naše prepričanje še utrdijo v eno smer. Če na ulici ne bi bilo globokega nezadovoljstva zaradi avtoritarnih popadkov in arogance Golobove vlade, bi bila akcija jalova. Kdor je bral komentarje pod članki, ki govorijo o t. i. »kibernetskem napadu«, mu je takoj jasno: gre za naravno nezadovoljstvo, ne za bote, ne za trole, ne za hekerje in ne za mednarodno kibernetsko zaroto. Ljudstvo je reklo dovolj. In tokrat je slovenska iz komunizma izvirajoča levica prvič po letu 1988 povsem izgubila kulturno vojno. Izgubila je namreč mlade.