(KOMENTAR) Korupcija kaže zobe

2026-03-16 - 08:37

Piše: Peter Jančič (Spletni časopis) Posnetki portala anti-corruption2026.com so pokazali tisto, kar vsi vemo: korupcija ni pojav med nepomembnimi uradniki. Brez vrha ne gre. Ne vemo pa, kdo je posnetke zakuhal. Je pa jasno, da ima z objavo tik pred volitvami cilj. Tisto, kar so štiri leta opozarjali iz opozicije, zdaj razlagajo politiki, odvetniki, lobisti in direktorji, ki vsi po vrsti sodijo v vladajočo elito. Večinoma so se celo razgovorili, ker so sami upali na posel. Vse skupaj je osramotilo tudi največje medije. Ljudje, ki so se predstavljali za zastopnike tujega investicijskega sklada, za katere se je pokazalo, da ne obstaja, so z lahkoto pridobili informacije o pomembnem dogajanju v državi od Dominike Švarc Pipan, Nine Zidar Klemenčič, Roka Hodeja, Dejana Paravana, Tomislava Vukmanovića in še številnih. Denar ima moč. In to informacije o pomembnih stvareh, o katerih v medijih ni mogoče najti skoraj nič. Mediji se namesto z dogajanjem v državi, od katerega bo odvisna prihodnost, ukvarjajo s poceni propagandnimi triki, ki jih simbolizirajo Tamara Vonta, Nika Kovač, Jaša Jenull in podobni. Razkrivanje skrivnosti delovanja naših oblasti, ki si je ob policiji podredila največja državna podjetja, kjer načrtujejo še dodatne velikopotezne privatizacije, znova, denimo, tudi GEN-I, bi morale biti šok za novinarje in urednike, ki so – z redkimi izjemami – vse to nekako spregledali. Povrhu je spopad lahko tudi med vladajočimi, ker je težko pojasniti, kako je lahko kup ljudi iz družbene elite nasedel nekemu anonimnemu “investicijskemu skladu”. Običajno se na vrhu med seboj posvetujejo. Je kdo sodeloval v namakanju? Najboljša posledica je, da se je kampanja premaknila iz donkihotskega boja proti fašizmu, reševanja Gaze in zagotavljanja pravice do splava v EU, ko pri nas ženske ne morejo do ginekologov. Da o “napadih” na plakate in nevladne aktiviste vladajočih ne govorimo. Vsaj del jih je zanesljivo zrežiranih kar iz vladne strani. Tudi s pomočjo medijev. Saj se vsi spomnimo terorističnega napada na Niko Kovač, ko je zanj obtožila SDS, pokazalo pa se je, da je šlo za frizerja iz Maribora, s katerim sta se zaletela, brez vsake takšne povezave. V ozadje so posnetki potisnili celo dileme, ki jih je sprožil POP TV z objavo, da je po poroki Tina Gaber Golob v Ljubljani od Zlatarn Celje ugodno za 319.000 evrov kupila 79 kvadratnih metrov veliko novo stanovanje z dvema garažama. Niti ugibanj ni bilo zaznati v medijih, še manj vprašanj, ali se nameravata mladoporočenca morda seliti v to stanovanje ob gostilni Pri ruskem carju, se bo tja takoj po poroki preselila le Tina Gaber Golob, ker občasno potrebuje nekaj zasebnosti ali pa gre le za finančno naložbo, ker je znano, da so pri nas nepremičnine dobra priložnost ob visokih davkih povsod drugod. Še posebej, če ugodna cena vsebuje nekaj poročnega darila ali česarkoli že. Kar si zasluži pozornost. Kot smo izvedeli iz prisluhov: če ti dostaviš, dostavimo mi. Na ravni Ljubljane, države, odvetnikov, politikov. A v to, da nič ne preverjajo pri Golobu, je oblast spremenila medije, o čemer tudi slišimo v teh posnetkih. Izpeljali so čistke v državni medijih (Siol.net, RTV SLO) tako, da so sistematično predčasno zamenjal vse najpomembnejše direktorje in urednike. Celo novinarji so frčali. Najbolj bizarnih prikaz, kam to vodi, pa je, ko na Siol.net kot novinarka pred volitvami piše prej piarovko vlade in to propagandne članke o Robertu Golobu in njegovi stranki. In nič sram jih ni. Novinarji in njihove organizacije so tiho. Zdi se jim normalno. Kot je, vsaj po pričanju odvetnice Nine Zidar Klemenčič, normalno, da se v Ljubljani plačujejo provizije, posli pa delijo po domače našim. Kar je sicer župan Zoran Janković ostro zanikal kot laž. Toži pa (še) ne. Dilema ostaja, kdo je te za vladajoče skrajno nerodne posnetke naredil in objavil tik pred volitvami. Slišali smo lahko vse mogoče domneve. S skrajne leve, kjer slovijo po pristranskosti pri konfliktih na bližnjem Vzhodu, so v ozadju “odkrili” Izrael in sam Mosad. Šlo bi naj za maščevanje, ker se je naša oblast borila za interese Irana v brutalnem konfliktu te države z Izraelom. Pred evropskimi volitvami so vladajoči točke nabirali s priznanjem Palestine, češ da je to edina pot do miru v Gazi. Pokazalo se je, da ni. Mir v Gazi je dosegel Donald Trump, ki mu priznanje Palestine še na misel ni prišlo. Pred tokratnimi volitvami so se vladajoči nameravali pridružiti Južni Afriki kot tožilki, ki Izrael obtožuje genocida. Južna Afrika sodi v države BRICS, skupaj z Rusijo, Kitajsko, Indijo, Brazilijo in, uganili ste, Iranom. Na strani Izraela je v konfliktu Nemčija, ki je del Zahodnega zavezništva. Kjer bi naj bili tudi mi. Vlada prestopanja v neka druga zavezništva verjetno ni nadaljevala, ker si v času vojne, ki ravno poteka, ne more privoščiti, da bi igrala za napačno stran. Ker pride račun. In to ne v posnetkih pogovorov. Izdaje v času vojne stanejo veliko več. Je pa to, da večina v vladi ni izgubila pameti, zelo razočaralo našo predsednico Natašo Pirc Musar, ki že ves mandat slovi po izgubljenosti v časih neuvrščene Jugoslavije. Sam sem sicer najbolj ostrmel, ko je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič za pomoč po objavi kompromitirajočih posnetkov zaprosila Janeza Žaklja iz NSi, ki komisije za nadzor obveščevalnih služb po rezultatu volitev ne bi smel voditi (moral bi jo poslanec SDS), zaradi izvajanja nadzora pa ga v primeru DARS preganja policija z državnim tožilstvom, ker bi naj preko Mateja Tonina nekdanjemu šefu DARS in politiku NSi Valentinu Hajdinjaku sporočil, da policija nadzornikom obveščevalcev trdi, da mu ne prisluškujejo in ne sledijo. Da bi naj to Tonin “izdal”, so vladajoči ugotovili tako, ker policija je izvedla nadzor komunikacij Hajdinjaku. In to po tem, ko so ga vladajoči spravili z vrha Darsa, da so tja nastavili svojega Andreja Ribiča in si s tem zagotovili nadzor nad velikimi avtocestnimi državnimi posli in denarjem, ki od tam teče v medije, da ti po tem skrbijo za pomoč vladni strankam v kampanji pred volitvami, ki ravno poteka. Kot smo izvedeli iz prisluhov. Denimo, Delu Stojana Petriča, ki s Kolektorjem ponuja tudi gradbene posle. Po rezultatu volitev 2022 bi obe nadzorni komisiji (za proračun in obveščevalce) moral voditi poslanec največje opozicijske stranke SDS. A so vladajoči odločili drugače. Vse to še dodatno potrjuje zlorabe vladajočih, na katere opozarjajo objave na portalu anti-corruption2026.com. Komisija Predvideno (po rezultatu) Dejansko stanje (Golobova izbira) Status predsednika KNOVS (Obveščevalci) SDS NSi (Janez Žakelj) Pod policijsko preiskavo Komisija za nadzor financ SDS NSi (Jernej Vrtovec) Pod policijsko preiskavo Za težave, ki jih imajo, je Urška Klakočar Zupančič obtožila skrajno desnico, pa Janeza Janšo (kar celo enači) in dodala še, da to spodbujajo in financirajo deli ekstremne ameriške desnice. Kot da smo spet v času tik pred razpadom komunizma v Jugoslaviji, ko se je tudi strašilo pred notranjimi sovragi in tujimi imperialisti, še posebej iz ZDA. Janša se je odzval, da bi v vsaki kolikor toliko spodobni državi vlada v takem primeru odstopila že včeraj iz higienskih razlogov, pa tudi zato, da povrne vsaj kanček zaupanja v vladavino prava. Pri nas pa vladajočim to še na misel ne pride, ker se počutijo nedotakljivi, je dejal in dodal, da posnetki kažejo, da Sloveniji vlada organizirana kriminalna združba in še: “Doslej smo o tem odprto govorili prizadeti, ki smo posledice občutili na lastni koži, zdaj so spregovorili tisti, ki so sami del te združbe.” Če je mogoče dobro zaslužiti vse to, na kar opozarja opozicija in redki mediji, ki so ohranili nekaj pameti, priznajo tudi v vladajoči eliti. Ker se lahko splača. Razen, če te snemajo in objavijo pred volitvami. AI Gemini je grafično hobotnico, ki kratko prikaže v kolumni opisano dogajanje, narisal tako: Opozorilo: To grafiko je generiral AI Gemini in vizualno prikazuje konceptualne povezave, predstavljene v kolumni. Infografika simbolično prikazuje osem ključnih lovk hobotnice, o kateri govorim v kolumni. V središču je “Vrh oblasti” (Robert Golob), lovke pa se raztezajo do privatizacijskih načrtov GEN-I (Paravan, Vukmanović), nepremičninskih poslov (Tina Gaber), avtocestnega denarja DARS (Ribič, Hajdinjak), medijskega nadzora, geopolitičnih obratov (BRICS, Iran) in zlorabe nadzornih institucij (KNOVS). Puščice nakazujejo finančne tokove in vzajemne usluge (“If you deliver, we deliver”).