Klicali so ga Čarovnik iz Kremlja

2026-03-26 - 18:03

Piše: Petra Janša Film Oliviera Assayasa Čarovnik iz Kremlja (po romanu Giuliana da Empolija) natančno secira, kako se je iz postsovjetskega kaosa izoblikovala sodobna avtokratska struktura. Osrednji lik je Vadim Baranov (igra ga Paul Dano), nekdanji producent resničnostnih oddaj, ki postane glavni arhitekt podobe Vladimirja Putina (Jude Law), nekdanjega agenta KGB. Lik Baranova temelji na resničnem Vladislavu Surkovu, nekdanji sivi eminenci Kremlja, ki je politiko spremenil v visokoproračunski spektakel manipulacije. Film skozi dialoge razkriva logiko sistema brez nepotrebnega patosa ali moraliziranja, odmevni citati Baranova pa delujejo kot ključ za razumevanje režima. Ko Baranov Putinu pojasni naravo ruske oblasti, izreče srhljivo resnico: »Ljudje mislijo, da je bil Stalin kljub pobojem priljubljen. Ne – priljubljen je bil prav zaradi njih.« Ta misel povzame jedro sistema, v katerem nasilje ni anomalija, temveč vir legitimnosti. Moč se dokazuje z represijo, strah pa postane oblika družbenega konsenza. Osrednji moto Baranova, da je na Zahodu denar vse, v moderni Rusiji pa šteje le bližina moči, dodatno razgali hierarhijo vrednot. V sistemu, centraliziranem okoli enega središča, ni pomembna količina premoženja, temveč razdalja do vrha piramide. Oligarhi, mediji in javnost so podrejeni tej neusmiljeni logiki. Cinični pragmatizem elite se pokaže že na samem začetku, ko Berezovski ob iskanju Jelcinovega naslednika suho oceni: »Ni raketni znanstvenik, a za zdaj bo v redu.« To, kar se je zdelo začasno, se je prelevilo v desetletja absolutne vladavine. Putin sam pa vlogo vodje sprejme z masko lažne skromnosti, ko se sprašuje, zakaj so izbrali ravno njega, saj je le »navaden civilni uslužbenec«. Film, vreden ogleda.