(ŠKANDALOZNO) Kar 40 nezakonitih sodnikov znotraj okrajnih volilnih komisij – kdo so ti sodniki?

2026-03-25 - 11:25

Piše: Nova24tv.si Prvak opozicije Janez Janša je včeraj predstavil kup nepravilnosti v zvezi z nedeljskimi volitvami v Državni zbor. Ena od pomembnih, na katero je opozoril, je tudi določilo, da so namestniki predsednikov okrajnih volilnih komisij pravniki, ne pa sodniki. Mi pa imamo vendarle kar 40 primerov, kjer obe mesti zasedata sodnika. Gre za zelo jasno in zlahka dokazljivo nepravilnost. Kaj pravi zakon? Slovenska volilna zakonodaja zelo natančno določa sestavo okrajnih volilnih komisij (OVK). V tem primeru je ključen Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ), ki v 34. členu določa, da OVK sestavljajo predsednik, trije člani in njihovi namestniki. Pri tem zakon jasno razlikuje med funkcijami: predsednik OVK mora biti imenovan izmed sodnikov, njegov namestnik pa mora biti imenovan izmed drugih diplomiranih pravnikov (torej ne sodnikov). Takšna ureditev ima jasen namen: zagotoviti strokovnost, hkrati pa preprečiti koncentracijo sodne funkcije znotraj ene komisije. Sodniki so namreč ceh ljudi, ki bi utegnili razmišljati znotraj ustaljenega mehurčka, kar se prepreči, ko se zajema iz širšega bazena. Jasne nepravilnosti pri imenovanju namestnikov Dokument, ki ga je predložila strank SDS, navaja seznam namestnikov predsednikov OVK, med katerimi so številni sodniki (npr. višji sodniki ali sodniki posameznih sodišč). To pomeni jasno odstopanje od zakonske določbe, saj zakon izrecno zahteva, da namestniki predsednikov niso sodniki, temveč drugi pravniki. Novinarska konferenca predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janše, na kateri spregovoril o nezakonitih predčasnih voliščih, SDS, politika, Janez Janša, Foto: Borut Živulović/F.A.Bobo Takšno stanje zato pomeni, ne le kršitev zakona (ZVDZ), ampak tudi sistemsko nepravilnost pri imenovanjih. Zakon je zelo jasen, zato se bodo v DVK težko sklicevali na napačno interpretacijo zakonskih določb s strani imenovalnega organa. Pomembno je poudariti, da imenovanja izvaja Državna volilna komisija (DVK) na podlagi predlogov in razpisov, ki vključujejo formalne pogoje za kandidate. Namestniki predsednika so sledeči sodniki: Meta Pristavec Nataša Lesar Barbara Krpač Ulaga Katarina Rajgelj Kaja Kmetič Borut Smrdel Tatjana Lipušček Mag. Barbara Fajdiga Vasilija Lacković Nataša Valentinčič Urška Jazbar Damjan Orož Mag. Polona Mlakar Bojana Maravič Nataša Kosec Ana Testen Irena Škulj Gradišar Barbara Kodela Kolar Milojka Fatur Jesenko Tanja Dolar Božič Mateja Kreča Miran Pritekelj Silva Jančič Simon Došen Milena Šteharnik Maja Pšeničnik Tanja Cesar Slavko Vran Klavdija Bercieri Branka Doberšek Keršič Antonija Matevžič Andreja Lukeš Suzana Gril Andreja Rakuša Mirela Bertalanič Boris Kolmanič Sonja Horvat Kustec Stanislav Žižek Nika Brumen Katja Kolarič Visok prag razveljavitve volitev, a gre za vprašanje legitimnosti in zaupanja Težava pa je v tem, da slovenska sodna praksa postavlja relativno visok prag za razveljavitev volitev. Upravno sodišče je večkrat poudarilo, da so relevantne le tiste nepravilnosti, ki bistveno vplivajo ali bi lahko vplivale na izid volitev, kar pomeni, da sama nepravilnost pri imenovanju še ne vodi avtomatično v razveljavitev volitev, ampak je potrebno je dokazati vpliv na konkretne odločitve ali izid glasovanja. To seveda močno omeji manevrski prostor stranke v postopku, ki napada izid volitev. Predsednik DVK Peter Golob in direktor službe DVK Igor Zorčič (Foto: STA) Če se izkaže, da so bili sodniki res imenovani na mesta, rezervirana za druge pravnike, bi to odprlo več vprašanj. Tukaj je seveda najpomembnejše vprašanje pravne odgovornosti (kdo je odgovoren za nezakonito imenovanja in ali obstaja podlaga za razveljavitev posameznih odločitev komisij). Nepravilnost pa odpira tudi širše vprašanje sistemske odgovornosti DVK: ali gre za posamične napake ali širši vzorec in kakšna je bila vloga DVK pri preverjanju pogojev. Še bolj pomembno je dejstvo ljudskega zaupanja v volitve: tudi če krivci za utečeno stanje trdijo, da nepravilnosti nimajo vpliva na rezultat, lahko zmanjšujejo legitimnost sistema. Kako naj ljudje zaupajo v sistem, kjer Državna volilna komisija, osrednji volilni organ, katerega vodi bivši levičarski politik, vsem na očeh krši zakonodajo. Še bolj grozljivo pa je to, da je imenovanje sodnikov kot namestnikov predsednikov OVK le ena izmed hudih kršitev zakonodaje. Že higienski minimum bi bil, da odstopita tako direktor DVK Igor Zorčič, kot predsednik DVK Peter Golob. Dodatno bi se moralo v zakon vpisati določilo, da direktor DVK ne more biti nekdo, ki je že bil nekoč aktivni politik. V vsakem primeru bo odločitev vrgla močno senco na legitimnost volitev, sploh zato, ker se nepravilnosti kronično ponavljajo iz enih v druge volitve, brez jasnega znaka, da je DVK sposobna svoje procese izboljšati.