Jan Zobec o aferi s prisluhi in posnetki: “Zmaga aktualne oblasti bi pomenila ljudsko legitimacijo korupcije”

2026-03-20 - 09:15

Piše: Tanja Brkić Vrhovni sodnik Jan Zobec je v pogovoru podal oster komentar na dogajanje okrog razkritja domnevno koruptivnega delovanja aktualne oblast in meni, da bodo volitve 22.3. pokazatelj, ali si ljudstvo želi korupcije v državi ali bo temu odločno reklo ne. Vlada in koalicija se skupaj z medijskim aparatom osredotočata na vprašanje izvora posnetkov, se vsebina v medijih in javni razpravi potiska v ozadje. Nihče od osumljenih ni bil poklican na zaslišanje, NPU in specializirano tožilstvo pa nista sprožila postopkov. Na vprašanje, ali nezakonito prisluškovanje in snemanje v tem primeru pretehta svoboda izražanja in boj proti korupciji, Zobec odgovarja: “Prisluhi so kot taki seveda nezakoniti, saj so vdor v zasebnost. Ravno tako prisluškovanje. Ampak to je samo polovica resnice, ena stran resnice. Druga stran resnice pa je, da tu ne gre samo za svobodo izražanja. Gre za svobodo izražanja in boj proti korupciji. Gre za kolizijo dveh človekovih pravic: pravice do komunikacijske zasebnosti in svobode izražanja.” Nekdanji vrhovni sodnik Jan Zobec (Foto: Bobo) Pri tem tehtanju, ko je šlo za tako pomembno javno temo, kot je razkrivanje korupcije in zlorabe oblasti, je sodna praksa tako Ustavnega sodišča kot Evropskega sodišča za človekove pravice redno dajala prednost svobodi izražanja. Upoštevali so vrsto dejavnikov: kdo so bili prisluškovani (gre za javne osebnosti, politike), okoliščine, v katerih je bilo posneto, strogost sankcije in tako dalje. Vendar v veliki večini primerov so ta najvišja sodišča – torej Evropsko sodišče za človekove pravice in drugo – presojala v korist svobode izražanja. In sicer zato, ker gre za pomembne javne teme in ker je odpiranje razprave o tako pomembnih temah bistveno za delovanje demokracije”. “Ko pa gre za korupcijo in vladavino prava, kot v tem primeru, in za tako globoko sistemsko korupcijo, je to sploh ena od ključnih jedrnih vrednot Sveta Evrope in Evropske unije, da ne govorim o slovenski ustavi. Če je svoboda izražanja, ki je obtežena s to vrednoto, tu postavljena v drugi plan in je dana prednost komunikacijski zasebnosti teh gospodov in gospe, ki so vehementno in brez zadržkov razlagali o korupciji, potem mislim, da so stvari obrnjene na glavo. Vrednote v tej državi so postavljene na glavo in to se ne bi smelo zgoditi.” Na vprašanje, kako komentira, da nihče od posnetih ni bil poklican na zaslišanje in da se mediji ukvarjajo predvsem z izvorom posnetkov, ne pa z njihovo vsebino, Zobec odgovarja: “To je posledica dejstva, da je korupcija glavna igra, edina igra v mestu pri nas. Da gre za sistemsko korupcijo in da že napad na korupcijo vidijo kot napad na slovensko nacionalno identiteto, na slovenski para-red, para-ustroj. Kar je dokončno sprevrženo. Tu bi morale vse nadzorne oziroma vse represivne institucije – predvsem NPU in zlasti tožilstvo, specializirano tožilstvo – takoj, ko so ti posnetki prišli ven, začeti s predkazenskimi postopki. Morali bi te osebe poklicati na zaslišanje, posnetke temeljito analizirati – in ne doma, ampak to bi bilo treba narediti na mednarodnih kriminalističnih forenzičnih laboratorijih za IT, z mednarodnimi IT-strokovnjaki. Zdaj je par nas to že naredil – Nikolaj Gamulin je povedal svoje –, ampak lahko bi to še preverili. Kakorkoli: morali bi se začeti predkazenski postopki zoper vse, ki so tu omenjeni kot glavni akterji korupcije. Te bi morali poklicati na zaslišanje, morali bi se voditi predkazenski postopki. To bi bila normalna reakcija v normalni državi. Ampak mi očitno nismo normalna država. Imamo sistemsko korupcijo.” Zobec pravi, da bi se morala s tem ukvarjati NPU in Specializirano tožilstvo a spomnomp – predsednik NPU je Darko Muženič, osebni prijatelj Roberta Goloba, Darja Šlibar, ki je vodja specializiranega tožilstva, pa je mama predsednice podmladka Gibanja Svobode. Foto: Bobo Predsednik SDS Janez Janša je na Planet TV dejal, da je sistemsko korupcijo mogoče rešiti le z ostrim nadzorom. Zobec se strinja: “Ja, drugega ne preostane kot nadzor. In to na usklajeni nadzor. Se pravi nadzor, v katerem so hkrati predstavniki različnih strani, ki se medsebojno nadzirajo. Zato so bile potrebne zakonodajne spremembe, ki so odvisne od izida volitev. Če bo zmagala sedemna koalicija, potem lahko pričakujemo še večjo korupcijo – čeprav še večje je že težko. Ampak če se to zgodi, bo zmaga teh strank, sedemne koalicije, pomenila ljudsko legitimacijo korupcije. Nič drugega kot to. Ljudsko legitimacijo korupcije in priznanje, da v Sloveniji pravne države nimamo več, da ljudje niti nočejo pravne države, da je ljudstvo navdušeno nad korupcijo in da jim je to ljubše. Ampak to pomeni za dober del populacije katastrofo. Razkroj države,” zaključuje Zobec.