(INTERVJU) Mihael Petančič, kmetovalec, podjetnik in politik: “Država si mora prenehati izmišljati nove obrazce in zaupati kmetom.”

2026-03-19 - 08:33

Piše: Valentin Dušan Volilna kampanja za državnozborske volitve se zelo dinamično odvija tudi v Posavju, kjer se za poslanski mandat poteguje kmetovalec, podjetniški strokovnjak in lokalno dejaven občinski politik Mihael Petančič. Kandidat SDS prihaja iz okolja, ki ga dobro pozna – tako skozi delo na lastni kmetiji kot skozi več kot dve desetletji izkušenj v gospodarstvu in lokalni politiki. V ospredje postavlja tri ključna področja razvoja: kmetijstvo, gospodarstvo in turizem. Miha Petančič se je rodil leta 1973 v Brežicah. Občina rojstva je tudi občina njegovega življenja in dela. Je dolgoletni aktivni član lokalne skupnosti, dvanajst let je bil predsednik KS Globoko, zdaj že tretji mandat opravlja funkcijo občinskega svetnika. Je aktiven član PGD Globoko in že drugi mandat član Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, območne enote Brežice, v preteklosti pa je sodeloval v Turističnem društvu Globoko, Vinogradniškem društvu Pišece in v svetu zavoda ter svetu staršev Osnovne šole Globoko. Je oče treh sinov in uspešen kmetovalec, ki na Piršenbregu in v okolici Bizeljskega upravlja kmetijo, veliko 28 hektarjev, od tega 10 hektarjev ekološke pridelave. Ob tem je 25 let zaposlen v podjetju Kamnoseštvo Gama G, kjer se je specializiral kot inženir varstva pri delu in požarne varnosti ter komercialist. Gospod Petančič, na predstavitvi kandidature na kmetiji Kelher na Boštu na Bizeljskem ste poudarili, da želite v državnem zboru močno zastopati glas kmetov, obrtnikov in družin iz Brežic ter Posavja. Kateri so po vašem mnenju trenutno najbolj pereči problemi teh skupin? Premalo zavedanja o položaju posameznih skupin in dejanskega poznavanja težav, s katerimi se soočajo, ter posledično pomanjkanje konkretnih, enostavnih in hitrih rešitev. Kmetje potrebujemo vlado, ki nas bo ščitila na vsakem koraku ter izpostavljala pomen našega pridelka v vseh segmentih – od malice v vrtcih in šolah ter obroka v domovih za starejše do ponudbe na trgovskih policah. Obrtniki se še vedno utapljajo v papirologiji ter slabo usmerjenih inštrumentih podpore. Družine, predvsem mlade, pa potrebujejo konkretne ukrepe za lažji zagon svoje skupne zgodbe – bodisi stanovanja bodisi prevzema kmetije ali poslovanja. Kot kmetovalec in človek, ki dobro pozna teren, pogosto omenjate preobremenjenost kmetov z birokracijo. Katere konkretne spremembe bi morali po vašem mnenju uvesti, da bi se kmetje lahko posvetili delu na njivi in ne papirjem? Poenostavitev razpisov, ena evidenca namesto več poročil in digitalna »enotna vstopna točka« za vse zahteve. Kmet mora delati na njivi, ne v pisarni. Država si mora prenehati izmišljati nove obrazce in zaupati kmetom. V programu izpostavljate pomen mladih prevzemnikov kmetij. Kako bi jih država lahko učinkoviteje podprla, da bi podeželje ostalo živo? Mladi morajo imeti realno možnost prevzeti kmetijo. To pomeni finančne spodbude, ugodne kredite, mentorstvo, stanovanjsko podporo in stabilne pogoje za dolgoročno načrtovanje. Jasna pravila dedovanja in dostop do zemlje so nujni pogoj, da bodo ostali doma. Oživitev starih mestnih jeder je ena od vaših prioritet. Kako si predstavljate t. i. »mestni paket« državne podpore in katere ukrepe bi moral vključevati? Mestni paket vidim kot skupek ukrepov, ki bodo prazne lokale napolnili: znižanje začetnih stroškov, poenostavljeni postopki ter davčne in najemne spodbude za obrtnike in male podjetnike. Država naj sofinancira obnovo objektov in infrastrukture, občina pa naj omogoči hitro pridobitev dovoljenj in dodatne spodbude. V Brežicah se pogosto govori o potrebi po novih razvojnih priložnostih. Kako bi po vašem mnenju Podjetniški inkubator Brežice lahko prispeval k razvoju turizma nove generacije in poklicev prihodnosti? Inkubator mora biti usmerjen v razvojne priložnosti časa in okolja, turizem nove generacije, zelene tehnologije, digitalne rešitve in umetno inteligenco. Mladim podjetnikom naj nudi mentorstvo, nadgradi ponudbo že obstoječega »coworking« prostora in pomoč pri razpisih, hkrati pa bo inkubator še naprej povezoval nove pobude z lokalnim gospodarstvom ter s tem ustvarjal nova delovna mesta v naši občini. Turizem označujete kot paradnega konja občine Brežice. Kateri bi morali biti ključni koraki, da bi lokalni ponudniki hrane, vina in izdelkov postali osrednji del turistične potrošnje? Turizem mora najprej služiti domačinom in lokalnim ponudnikom. Ukrepi, ki dajejo prednost lokalni hrani, vinu in izdelkom v turistični ponudbi, so bistveni. Spodbujal bom nadaljnji razvoj kolektivne blagovne znamke »Brežice izbrano« ter povezovanje kmetij, vinskih kleti in obrtnikov, da bomo ponudili butične izkušnje in kratke dobavne verige. Večkrat ste poudarili, da je vzhodna kohezijska regija premalo prepoznana na nacionalni ravni. Kako bi kot poslanec prispevali k njeni boljši promociji in enakopravnejšemu razvoju? Vzhodna Slovenija mora dobiti svoj prostor v nacionalnih kampanjah. Država mora z ukrepi slediti ciljem decentralizacije in enakomernega uravnoteženega razvoja. Kot poslanec bom zahteval namensko proračunsko podporo za promocijo vzhodne kohezijske regije in uravnoteženo promocijo države, da bodo Brežice in Posavje, kjer se z nočitvami in obiski turistov uvrščamo v vrh države, del osrednje zgodbe slovenskega trajnostnega turizma. Vseskozi bom izpostavljal pomen Posavja in Brežic, občine z izjemnim geostrateškim državnim položajem. Zavzemate se za vrnitev policijske in geodetske uprave v Posavje ter za stabilno financiranje Splošne bolnišnice Brežice. Zakaj menite, da je to ključno za prihodnost regije? Lokale institucije pomenijo varnost, urejene zemljiške evidence in dostopno zdravstvo. Z vrnitvijo policijske in geodetske uprave v Posavje ter s stabilnim financiranjem brežiške bolnišnice se zagotovi, da ljudem ni treba hoditi daleč po osnovne storitve. To je ključno, da ljudje ostanejo in delajo doma. S prisotnostjo institucij v regiji se krepi pomen regije, zagotavlja dostopnost osnovnih storitev za prebivalce, ohranjajo delovna mesta ter posledično dviguje kakovost življenja prebivalcev. Kot dolgoletni občinski svetnik in podžupan imate bogate izkušnje z lokalno politiko. Kako vam bo to pomagalo pri delu v državnem zboru, če boste izvoljeni? Delujem na vseh ravneh: dvanajst let sem vodil Krajevno skupnost Globoko, tretji mandat sem občinski svetnik in sem podžupan. Poznam zakonodajo in vidim, kje se zatika na terenu. V parlament bom prinesel konkretne izkušnje, poslušal bom ljudi in zagovarjal rešitve, ki delujejo na terenu, ne pa v teoriji. In še za konec. Vaši podporniki vas opisujejo kot človeka dejanj. Kateri projekt ali dosežek iz vaše dosedanje kariere bi po vašem mnenju najbolje dokazal, da znate obljube tudi uresničiti? Kot predsednik KS Globoko sem se zavzemal za ureditev ceste Globoko–Bojsno s pločnikom. Projekt, katerega načrtovanje se je začelo leta 2019, smo kljub zapletom izpeljali in tako zagotovili varnejšo pot za krajane. To je zame dokaz, da z vztrajnostjo in timskim delom pripeljemo projekte do konca. (Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.)