Epstein: Zločinec z močnim zaledjem

2026-03-01 - 15:16

Piše: Bogdan Sajovic V ZDA je objavljena zgolj polovica dosjejev, ki se nanašajo na primer Epstein. Javnost je ogorčena in meni, da je tudi objavljena polovica dosjejev prirejena. Krilatica »Epstein se ni ubil sam« je spet aktualna. Degradacija kraljevega brata. Odprtje tako imenovanih Epsteinovih dosjejev je veliko razočaranje za vse, ki so pričakovali bombastično razkritje in pok gnojne bule spolnih zločinov, iztirjene pokvarjenosti ter sumljivih finančnih mahinacij. Ameriško pravosodno ministrstvo je po dolgih nategovanjih in izvijanjih ter končno zahtevi kongresa v javnost spustilo okoli tri milijone strani dosjejev ali približno polovico dokumentacije. Epsteinovi dosjeji sicer vsebujejo več kot šest milijonov strani dokumentov, 180.000 fotografij in 2.000 videoposnetkov, ki podrobno opisujejo kriminalne in druge dejavnosti zdaj že pokojnega ameriškega finančnika in obsojenega pedofila Jeffreyja Epsteina ter njegovega družbenega kroga javnih osebnosti, v katerem so bili politiki, kraljeve družine, poslovneži, akademiki in znane osebnosti. Jeffrey Edward Epstein, fotografiran leta 2013 za register spolnih prestopnikov. Foto: Wikipedija Objavljena zgolj polovica dosjejev Novembra 2025 je zaradi pritiska javnosti predstavniški dom ZDA sprejel zakon, ki nalaga ameriški vladi, da omogoči dostop javnosti do Epseteinovih dosjejev. Ameriški senat je še isti dan zakon soglasno odobril, predsednik Donald Trump pa je zakon podpisal naslednji dan. Naslednji mesec je ameriško ministrstvo za pravosodje objavilo razmeroma majhno količino datotek, kar je sprožilo veliko kritiko tako javnosti kot politike. Tridesetega januarja 2026 je bilo objavljenih dodatnih tri milijone strani, vključno z 2.000 videoposnetki in 180.000 fotografijami. Čeprav je ministrstvo za pravosodje priznalo, da bi skupno šest milijonov strani lahko izpolnjevalo pogoje za datoteke, ki jih je treba objaviti, je tudi izjavilo, da bo objava 30. januarja zadnja in da so s tem izpolnili svoje zakonske obveznosti. Med posamezniki, katerih imena se od februarja 2026 pogosto pojavljajo v datotekah, so Epsteinova asistentka Lesley Groff (157.613 omemb), računovodja Richard Kahn (52.781 omemb), odvetnik Darren Indyke (17.783 omemb), Epsteinova pomočnica Ghislaine Maxwell (13.169 omemb) in francoski modni agent Jean-Luc Brunel (4.727 omemb). Zgolj pojav v dokumentih seveda ne dokazuje nobenega prekrška ali zločina in večina tistih, ki so omenjeni v dosjejih, odločno zanika kakršno koli sodelovanje pri Epsteinovih zločinih. V bistvu objavljeni dosjeji dokazujejo več ali manj zgolj to, da je bil Epstein človek, ki je vzdrževal družabne in deloma poslovne stike z najširšim slojem tako imenovane svetovne elite. Gre za široko paleto pomembnih poslovnežev in finančnikov, vplivnih odvetnikov, nepremičninskih in borznih mogotcev, tehnoloških frikov, pomembnih politikov, zvezdniških akademikov, estradnikov, televizijskih osebnosti, modelov in tako naprej. Velika večina objavljenih dosjejev kaže na družabne stike, na dogovore o posredovanjih in spoznavanjih, nekaj tudi na skupna poslovna vlaganja, v njih so tudi prošnje in zahvale za donacije (Epstein je bil tudi znan donator), politične ali dobrodelne. Do danes so tako zaradi kaznivih dejanj, poveznih s pedofilijo, v zaporu končale le tri osebe: Epstein, ki so ga našli mrtvega v zaporniški celili še pred sojenjem, Epsteinova ljubica in glavna pomočnica Ghislaine Maxwell, ki je bila obsojena na dvajset let zapora, ter francoski lovec na talente in tesen Epsteinov prijatelj in poslovni partner Jean-Luc Brunel, ki je bil obsojen (nepovezano z Epsteinom) za posilstvo mladoletnice in se je obesil v francoskem zaporu leta 2022 – tri leta po tem, ko so Epsteina našli mrtvega v svoji celici in uradno kot vzrok smrt določili samomor. Čemur pa velik del javnosti ne verjame, saj se je na noč Epsteinove smrti zgodilo več čudnih dogodkov: prav tisti dan so premestili njegovega »cimra« iz celice in je bil Epstein sam, prav tisto noč so preutrujeni stražarji, ki naj bi ga stalno nadzorovali, zaspali, prav tisto noč je slučajno »crknila« nadzorna kamera in Epstein se je obesil na vrv, ki jo je naredil iz trakov raztrgane odeje – a poznavalci trdijo, da so odeje v tem zaporu »kot iz papirja« prav zato, da se jih ne bi dalo uporabiti za samomor. Masažna soba z masažno mizo v Epsteinovi mestni hiši v New Yorku leta 2019. Foto: Wikipedija Do februarja 2026 razen Epsteina samega, Ghislaine Maxwell in Jean-Luca Brunela ni bil noben drug posameznik obtožen kaznivih dejanj, povezanih z Epsteinom ali razkritji v dosjejih. Zločinec z močnim zaledjem Jeffrey Epstein se je rodil leta 1953 v New Yorku. Sprva je poučeval matematiko in fiziko na privatni šoli, po nasvetu očeta enega od dijakov pa se je sredi sedemdesetih poizkusil v borznem posredništvu. Hitro si je ustvaril ugled in svojim vlagateljem prislužil milijarde, s provizijami in zasebnimi vlaganji pa tudi sebi dodobra napolnil žepe. V skladu z wallstreetsko ideologijo osemdesetih in devetdesetih »trdo delaj, noro žuriraj« je Epsetin hitro postal del newyorškega in svetovnega »jet seta«, elitne skupine, ki je polnila stolpce tračarskih medijev z zabavami v mondenih središčih. Omislil si je tudi privatna letala in kupil otok v Karibih. Epstein je skrbno negoval osebne stike v svetovni finančni, estradniški in politični eliti ter se uveljavil kot donator v širokem spektru – doniral je tako za dobrodelne namene kot za politične kampanje in vse vmes. Ti stiki so ga dolgo ščitili pred vsakršno kritiko in tudi morebitnim pregonom. Mnoge izmed spremljevalk, ki so zabavale Epsteina in njegov goste, so bile namreč mladoletne, celo otroci, se pravi, da je šlo za pedofilijo in zvodništvo mladoletnikov. A stiki so ga dolgo ščitili pred temi obtožbami, kot tudi pred obtožbami, da je nekatere ženske omamil in posilil. Pa tudi pred obtožbami glede spornih poslovnih praksah – izigravanja in kršenja finančne zakonodaje, izkoriščanja notranjih informacij, davčne utaje, ponarejanja poslovnih listin in goljufij. Resda Epstein zaradi naštetega ni bil nikoli pred sodiščem, so se pa v zaporu znašli mnogi njegovi poslovni partnerji. Epsteinovo zasebno letalo je javnost poimenovala »Lolita ekspres«. Foto: X Pred dvajsetimi leti je bil Epstein razkrinkan kot pedofil in se še vedno uspel izvleči skoraj brez škode. Tožilstvo mu je ponudilo neverjetno blag dogovor, po katerem je priznal zgolj en primer zvodništva mladoletnice in bil leta 2008 kaznovan z smešnimi 13 meseci v polodprtem zaporu. A obtožbe so se kopičile, vse več je bilo govoric o bogatih in slavnih, ki jih Epstein s svojim privatnim letalom (ki ga je javnost poimenovala Lolita ekspres) prevaža na orgije z mladoletnicami in celo otroki na svoj karibski otok. Epstein se je končno leta 2019 znašel za zapahi, policija pa je vdrla v njegove rezidence in zasegla kupe dokumentacije in videoposnetkov. A kot rečeno, še preden se je proces začel, so našli Epsteina mrtvega v celici. Velik del javnosti ne verjame, da je Epstein storil samomor, in krilatica »Epstein se ni ubil sam« še dandanes kroži po spletnih omrežjih. Ti skeptiki menijo, da so vplivni pokvarjenci, ki so dolgo ščitili Epsteina (in s tem sebe) spoznali, da ga tokrat ne bodo več mogli rešiti, in mu za vsak slučaj pred sojenjem za vedno zaprli usta. In zato se je Epsteinova punca in sodelavka Ghislaine Maxwell, čeprav ji je grozilo 65 let zapora, branila z molkom in jo nato odnesla z veliko lažjo kaznijo – 20 let, ki pa jo lahko lepo obnašanje ali kakšna amnestija precej skrajšata. Frustracija javnosti Javnost, kot rečeno, na splošno ni dobro sprejela, da je objavljena le polovica dosjejev, in še za te meni, da so bili pred objavo »prečiščeni«. Frustrirana javnost zato na podlagi imen, ki so omenjena v objavljenih dosjejih, dela »spiske pedofilov«; imena na spiskih seveda odražajo politično opredelitev avtorjev. Mlajši brat britanskega kralja Andrew Windsor je zaradi povezav z Epsteinom doživel popolno socialno degradacijo. Foto: EPA A kot rečeno, v objavljenih dosjejih praktično ni dokazov, da bi osebe, ki so omenjene, sodelovale v kaznivih dejanjih. Kažejo na poslovne kontakte, na dogovore o donacijah, navezanju stikov, sodelovanje v dobrodelnih pobudah in podobno. Samo druženje s Epsteinom pač ni kaznivo dejanje, prinaša pa madež na ugledu. Zato se ljudje, omenjeni v dosjejih, na vse načine opravičujejo in obžalujejo stike, seveda pa zanikajo kakršno koli sodelovanje ali vedenje o kaznivih dejanjih. Za zdaj so posledice prijateljevanja z Epsteinom najbolj prizadele Andrewa Windsorja, brata britanskega kralja. Odvzeta so mu vsa častna imenovanja, odvzet mu je tudi naziv princa kraljevske hiše, kralj pa mu je prepovedal uporabljati vojvodski naslov in vojaški čin ter nositi odlikovanja. Bivša žena Andrewa pa je razpustila svojo dobrodelno organizacijo, kateri je nekoč močno doniral Epstein. Kažejo pa se tudi hude politične posledice. Laburistična vlada je namreč imenovala Petra Mandelsona za veleposlanika v ZDA. Po razkritju tesnega prijateljstva med Mandelsonom (ki je tudi nekdanji minister in evropski komisar) in Epsteinom je veleposlanik odstopil, stranka pa ga je izključila. A javnost zahteva odstop premierja Starmerja, ki je Mandelsona imenoval. Več pomočnikov premierja je za šefa dalo glavo na tnalo in odstopilo, češ da so oni krivi za imenovanje. A opozicija vseeno zahteva odstop, pridružujejo pa se tudi nekateri člani vladne stranke, ki skušajo žrtvovati premierja in tako rešiti, kar se rešiti da. Na Norveškem pa poteka preiskava proti nekdanjemu premierju Thorbjørnu Jaglandu in bivši veleposlanici Moni Juul. V ZDA kakšnih hujših političnih posledic vsaj za zdaj ni, zgolj nekaj odstopov v poslovnem svetu, v glavnem zaradi pritiska delničarjev, »naj se zavaruje ugled podjetja«. Odstopila je vodja pravne službe banke Goldman Sachs Kathryn Ruemmler, lovec na talente Casey Wasserman je objavil, da se umika iz posla, vodstvo nogometne zveze pritiska na solastnika kluba New York Giants Steva Tischa, naj proda svoj delež in se umakne iz športa. Bivši minister in zdaj predavatelj na Harvardu Larry Summers pa je »vzel dopust« in odstopil kot vodja organizacije Open AI. Na privatnem Epsteinovem otoku v Karibih so se dogajale pedofilske orgije. Foto: Wikimedia Epsteinovi dosjeji bodo še dolgo vroča tema in vprašanje je, zakaj niso bili objavljeni v celoti. Teorij je cela vrsta – gre za spletko globoke države, da je pridobila umazanijo o vplivnežih, s katero jih kontrolira in izsiljuje, ali gre za spletko ameriških tajnih služb, za spletko Mosada (Epstein in Maxwellova sta Žida), ali pa so akterji tako močna skupina elitnežev, da so nedotakljivi za zakone. In si zato ameriška vlada preprosto ne upa objaviti vseh dosjejev, ker bi razkritje do temeljev pretreslo ves zahodni svet. A če to drži, bi bil pretres vseeno boljši, kot če se gniloba nadaljuje. Zgodovina nas namreč na primeru antičnega Rima uči, da gniloba lahko uniči še tako mogočen imperij.