Donald Trump je že prejšnji teden v nagovoru o stanju v državi posredno napovedal napad na Iran

2026-03-02 - 08:08

Piše: Bogdan Sajovic Ameriški predsednik Donald Trump je imel prejšnji torek enega najdaljših nagovorov o stanju v državi v zgodovini. Napovedal je »zlato dobo za ZDA«. Govor je bil optimističen, borben in populističen, z dobro mero zabavljaštva, bodic in izzivanja, pa tudi s počastitvijo junakov in izrazitimi emocionalnimi vložki. Predsednik Donald Trump je imel 24. februarja 2026 predsedniški nagovor o stanju v državi (State of the Union) pred združenim zasedanjem kongresa v Washingtonu. Govor je trajal natanko eno uro, 47 minut in 52 sekund, kar ga je uvrstilo med najdaljše nagovore te vrste v zgodovini Združenih držav Amerike. To je bil njegov prvi nagovor o stanju v državi v svojem drugem mandatu in skupno četrti. V njem je Trump razglasil začetek nove »zlate dobe Amerike«, ki se ujema z bližajočim se 250. rojstnim dnevom ZDA v letošnjem letu. Prvo leto mandata je opisal kot »preobrat stoletja« – hitro in odločno obrambo politik prejšnjih administracij, obnovo gospodarske moči, nacionalne varnosti in ponosa Američanov. Nagovor je bil značilen za Trumpa- zelo optimističen, borben, populističen in z dobro mero zabavljaštva, bodic in izzivanja. Začel je z gospodarskimi hvalnicami, nadaljeval z ostro kritiko demokratov, prejšnjih administracij in radikalne levice, nato pa prešel na poklone ameriškim junakom in konkretne politične predloge. Večkrat je posmehoval demokratom v dvorani, kar je sprožilo vzklike in žolčne proteste prisotnih demokratov in kakopak dobršno mero zabave in smeha med republikanci. Trump je sicer demokrate krivil za inflacijo, kaos na meji in slabitev položaja Amerike v svetu. Kljub temu pa je večkrat poudarjal enotnost in moč naroda. Slavljenje »grmečega gospodarskega okrevanja« Povprečnega ameriškega volivca predvsem zanima stanje gospodarstva v Združenih državah in zato je Trump začetek svojega govora posvetil slavljenju »grmečega gospodarskega okrevanja«, ki ga je poimenoval kot »najboljše v zgodovini« ter začel nizati glavne uspehe. Inflacija je pod Trumpovo administracijo padla na najnižje ravni v zadnjih letih, nekateri viri omenjajo padec za okoli 2 odstotni točki v primerjavi s prejšnjim nivojem. Cene bencina so več kot prepolovile, iz 5 dolarjev za galono bencina v času Bidenove administracije, so v večini zveznih držav padle na 2,30 dolarjev za galono, v Montani celo nižje. Borza je v lanskem letu zabeležila rekordne vrednosti, z velikimi prilivi tujih in domačih investicij. Poudaril je tudi dobrobit svoje gospodarske politike za običajnega Američana- obrestne mere hipotek so padle, zaposlenim tudi ostane več neto prihodkov. Njegova administracija je tudi odpravila davke na napitnine, nadure in socialne prejemke za upokojence, kar koristi predvsem državljanom z nižjimi dohodki. Predstavil pa je tudi uvedbo novih »Trumpovih računov« – davčno ugodnih varčevalnih in pokojninskih računov z morebitnim državnim doplačilom za mlade družine. Trump je močno hvalil svojo politiko visokih carin kot ključni motor rasti in nacionalne varnosti. Kljub nedavni sodbi Vrhovnega sodišča, ki je nekatere carine po zakonu IEEPA razglasilo za neveljavne, je obljubil, da jih bo uvedel prek drugih zakonskih pooblastil. Na dolgi rok je tudi namignil možnost postopnega nadomeščanja davka na dohodek z carinami. Strmoglavljenje ilegalnih prehodov meje Ena ključnih tem Trumpovega prvega mandata, volilne kampanje in vsakodnevne retorike je varnost (zlasti južne) meje, priseljevanje in boj proti kriminalu. Zato je to bila ena najbolj poudarjenih tem predsednikovega letošnjega nagovora. Trump je razglasil, da ima Amerika zdaj »najmočnejšo in najbolj varno mejo v zgodovini«, saj so ilegalni prehodi v zadnjih mesecih padli skoraj na nič. Za nameček so bile izvedene množične deportacije ilegalnih migrantov in še posebej tistih s kazenskimi kartotekami. Vzporedno se je tudi pretok fentanila čez mejo se je zmanjšal za dobro polovico, kar je odlična novica: ta droga namreč spreminja ljudi dobesedno v zombije. Trump je z govorniškega odra razglasil največji padec kriminala v zadnjih 125 letih, kar je povezal z odstranjevanjem kriminalcev in zapiranjem meje. Poudaril je kontrast s kaosom prejšnje administracije in dejal, da je prva dolžnost vlade zaščita ameriških državljanov, ne ilegalnih priseljencev – kar je sprožilo najdaljši aplavz večera. Pri tem je še odlično »potrolal« demokratske poslance, pozval je namreč vse, ki se strinjajo s gornjo trditvijo, naj vstanejo. Demokrati so se znašli v izgubljeni poziciji, če bi vstali, bi izpadlo, kot da jih ima na vrvici in ker so obsedeli, jih je Trump izpostavil kot »ne patriotske«. Vizualni vtis je neizbrisen in zagotovo ga bodo republikanci s pridom izkoriščali med kampanjo za novembrske kongresne volitve. Vrtaj, srček, vrtaj V tehnološki vojni za svetovno dominacijo bo zmagal tisti, ki bo imel več energije in Trump je temu posvetil velik del svoje politike v preteklem letu. V nagovoru je slavil doseženo energetsko prevlado, saj so ZDA ponovno največji proizvajalec nafte in plina. Rezultat Trumpove energetske politike je rekordna proizvodnja energentov, posledično nižji stroški energije za gospodinjstva in podjetja ter manjša odvisnost od tujih virov. Trump je večkrat ponovil slogan »drill, baby, drill« (vrtaj, srček, vrtaj) in obljubil nadaljnje razbremenjevanje regulacij za povečanje domače proizvodnje energentov. Zunanja politika »miru z močjo« Štiri od petih Američanov ne briga, kaj se dogaja izven njihovih meja, zato je bil zunanjepolitični del Trumpovega nagovora nekaj krajši. V njem je zatrdil, da je končal osem vojn, ni pa navajal podrobnosti, kako je to storil. Omenil pa je napredek pri premirju med Rusijo in Ukrajino. Omenil je povečane investicije v vojsko in nadaljevanje doktrine »miru z močjo«. Obljubil je, da ne bo dovolil Iranu jedrskega orožja in bo to preprečil tudi z vojaškimi napadi, če bo potrebno. Omenil je uspešno operacijo v Venezueli z aretacijo samodržca Madura in jo označil kot zmago nad socializmom. Dejal je, da je rezultat njegove politike, da se sovražniki spet bojijo ZDA, zavezniki pa prevzemajo svoj delež obveznosti. Napovedane obsežne davčne olajšave Trump je omenil ukinitve diskriminatornih programov DEI (raznolikost, enakost, vključenost) v zvezni upravi. Omenil je tudi zmanjšanje odvisnosti od prehranske pomoči in socialnih programov, omejitev cen zdravi na recept ter napovedal nadomestitev Zakona o dostopni oskrbi (Obamacare) z novo shemo. Napovedal je tudi nadaljnje obsežne davčne olajšave za Američane. Njegov administracija namerava z zakonom prepovedati velikim korporacijam nakupovati enodružinske hiše, izvesti krepitev pravic lastnikov stanovanj, na drugi strani pa uzakoniti najemnikom zaščito pred višanjem najemnin. Na splošno pa je oznanil obnovitev verskih in tradicionalnih vrednot v ameriški družbi. Pokloni junakom in emocionalni vložki Trump je večkrat prekinil govor za presenečenja, poklone in »emocionalne vložke«. Tako so (enkrat za spremembo vsi v dvorani) pozdravili zlato medalja ameriške moške hokejske reprezentance na olimpijskih igrah. Demokrati pa so ignorirali spomin na Irino Zarutsko, ukrajinsko priseljenko, ki jo je v tramvaju zaklal črni kriminalni povratnik, ki mu je permisivna demokratska politika do »trpečih manjšin«, vedno znova dajala »še eno možnost«. Počaščen je bil 100-letni veteran korejske vojne, ki je prejel Medaljo časti in več vojaških junakov, ki so prav tako prejeli medalje. Emocionalen vložek pa je bilo srečanje osvobojenega venezuelskega političnega zapornika z nečakinjo. Namen teh trenutkov je bilo poudarjanje nacionalnega ponosa in »preporod« Amerike. Privrženci so Trumpov nagovor označili za »najboljši nagovor doslej«, proameriški in spodbuden. Kritiki pa so ga odpravili kot »nastopaško retoriko, polno zavajanja«. Trump je zatrdil: »Spet smo tu in tokrat ne gremo nazaj.« Ali to drži, pa bodo povedali ameriški volivci na letošnji novembrskih volitvah in predvsem na predsedniških volitvah leta 2028.