Analiza posledic ameriškega napada na Iran: Cenejša nafta, manj terorizma, a nevarne celice v Evropi

2026-03-01 - 05:17

Piše: Nova24tv.si Napad na Iran, ki so ga izvedle Združene države in Izrael, je bil po besedah mednarodnega pravnika Mihe Pogačnika pričakovan in dolgo pripravljan – z obsežno logistiko in premiki ameriških sil na Bližnji vzhod. Z vidika mednarodnega prava pa ostaja vrsta odprtih vprašanj: ali gre za mednarodni oboroženi spopad, boj proti terorizmu ali humanitarno intervencijo, glede na proteste in zatiranje v Teheranu. Marko Pogačnik (Foto: Polona Avanzo) V pogovoru o nedavnem napadu na Iran je izpostavil pričakovanje pomembnih sprememb, ki bi lahko na Zahod pozitivno vplivale: “Moje pričakovanje je, da bo prišel nazaj vsaj začasno šah Pahlavi, torej sin bivšega šaha.” Mednarodno pravo se na tem področju hitro razvija – daleč od statičnih pravil Listine OZN iz leta 1945. Pravila se spreminjajo prek običajnega prava, državne prakse in reakcij držav, zato je danes težko natančno opredeliti pravne podlage za tovrstno vojaško intervencijo. Veliko ostaja nejasnega in odprtega za razlago, je uvodoma pojasnil. Pričakovanje vrnitve monarhije in padca teokracije Pogačnik opozarja, da iranski režim od konca 70. let – po vrnitvi ajatole Homeinija – ni nikoli dosegel demokratičnih standardov. Carterjeva administracija je po njegovem mnenju storila napako, ko je dopustila revolucijo. Sledile so radikalne poteze, vključno z zasedbo ameriške ambasade, kar je režim dokončno radikaliziralo. Danes se nedemokratičnost kaže v vsakodnevnem zatiranju ljudi in nasilju nad protestniki, pojasnjuje in na podlagi tega pričakuje, da bo – vsaj začasno – na oblast prišel Reza Pahlavi, sin zadnjega šaha, ki je že izjavil pripravljenost prevzeti začasno vlado. To bi po njegovem mnenju Iranu koristilo: “Perzija ni arabska država in nima izvirne islamske teokracije – gre za starodavno civilizacijo z bogato zgodovino in kulturo”. Ljudstvo se je po Pogačnikovih besedah naveličalo zatiralskega režima, ki je pobijal množice na ulicah. Napoveduje močno oslabitev teokracije, morebiten padec in vzpostavitev nove demokracije – z navezo med ZDA, Izraelom in Pahlavijem. Monarhija bi po njegovem prinesla tradicijo in stabilnost. Protesti v podporo Rezi Pahlaviju, foto: AFP Geopolitične posledice: zmaga Zahoda, oslabitev Rusije in Kitajske Če režim pade ali se močno oslabi, bo to po Pogačniku velika zmaga zahodnega demokratičnega sveta: “ocenjujem, da je Kitajska – in sploh Rusija – izgubila moč na tem območju. Rusija je svojo moč izgubljala že nekaj časa, ampak tudi Kitajska je očitno izgubila specifično vplivnost. To se vidi že iz tega, da so se umaknili – spomnite se njihove fingirane prisotnosti, ko so govorili o vojaških vajah z ladjami in podobno. Očitno so se zdaj umaknili. Zato mislim, da gre za eno veliko zmago zahodnega demokratičnega sveta nad terorističnim režimom – in nenazadnje tudi nad avtoritarnima državama, kot sta Rusija in Kitajska.” “Zaradi nafte pa – če me vprašate – mislim, da bi padec režima pomenil za nas dobro. Mi smo še vedno del Zahoda. Če bo režim padel, bo to zanesljivo pomenilo cenejše nafto. Iran lahko gledamo tudi v luči tega, da ni samo samostojna država s teokratskim režimom, ampak je tudi velik podpornik marsikaterih operacij, ki so teroristične ali na meji terorizma. Podpira Hezbolah, podpira Hamas, podpira jemenske bojevnike – če jih hočete tako imenovati. Če se ta režim eliminira, se bo Zahod malo oddahnil,” dodaja. Tveganja: teroristične celice in migrantski valovi Pogačnik opozarja na temno plat: “Če režim pade, se lahko tisoči režimskih kadrov, fanatikov in oboroženih podpornikov razpršijo. Pri 90 milijonih prebivalcev Irana se hitro najde milijon ali dva “norcev”, ki lahko povzročijo ogromno škodo. To bi lahko okrepilo teroristične celice v Evropi – ne več na državni, temveč na decentralizirani, organizirani ravni. Posledice: več beguncev, migrantov z orožjem in premoženjem. Slovenija bi morala zato močno okrepiti nadzor na meji – ne le na uradnih prehodih, temveč predvsem na zeleni meji”. Mejni prehod med Slovenijo in Hrvaško. (Foto: STA) Slovensko zunanje ministrstvo je izrazilo standardno zaskrbljenost in pozvalo k deeskalaciji – v klasičnem diplomatskem žargonu. Če pride do novega demokratičnega režima v Iranu, se lahko začnejo forenzična razkritja, zaradi katerih bi nekatere v Sloveniji lahko “bolela glava” zaradi preteklih navez. Pogačnik zaključuje optimistično za Zahod, a opozarja na resne varnostne izzive, ki jih bo prinesel morebiten kolaps iranskega režima.